Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
áerolínija in aêrolínija -e ž (ȃ-í; ȇ-í) redna proga za letalski promet: odpreti novo aerolinijo
SSKJ
alpáka2 -e ž (ȃ) zlitina bakra, cinka in niklja, novo srebro: pribor iz alpake; neskl. pril.: alpaka srebro
SNB
anafiláktični -a -o prid. (á) med.
ki je v zvezi s takojšnjim preobčutljivostnim odzivom organizma na vnos antigena: doživeti anafilaktični šok; Vsako leto na novo diagnosticiramo približno 300 bolnikov, ki so imeli anafilaktično reakcijo po piku čebele, ose ali sršena E ← agl. anaphylactic (reaction) iz (↑)anafilaksíja
SSKJ
argentán -a m (ȃ) metal. zlitina bakra, cinka in niklja; novo srebro
SSKJ
asimilírati -am nedov. in dov. (ȋ) sprejemati kaj tujega in delati za svoje: prav je, da ugotavljamo in asimiliramo izkušnje zgodovine; ta lirika je asimilirala nekatere drznejše izrazne spodbude ekspresionizma; publ. univerza je asimilirala nove impulze družbenega razvoja
// vključevati v določeno okolje s prevzemanjem njegovih značilnosti, lastnosti: priseljence so hitro asimilirali; zaradi gospodarske in kulturne razvitosti jih niso mogli asimilirati; asimilirati se s prvotnim prebivalstvom
♦ biol. asimilirati sprejemati in spreminjati hrano v organizmu lastne sestavine; usvajati, prilikovati; ped. asimilirati znanje spajati novo znanje z že znanim
SSKJ
ávtobusen -sna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na avtobus: avtobusni promet; avtobusna vožnja / avtobusna postaja; uvedli so novo, redno avtobusno progo; dobre avtobusne zveze / avtobusno podjetje
SSKJ
ávtocistêrna -e ž (ȃ-ȇ) tovorni avtomobil s cisterno: gasilsko društvo je kupilo novo avtocisterno; nafto so pripeljali z avtocisterno; avtocisterna s prikolico
SSKJ
avtomátski -a -o prid. (ȃ) 
  1. 1. nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen: avtomatski aparat, radijski oddajnik; avtomatski pralni stroj / avtomatski bife; avtomatska telefonska centrala; zgradili so novo avtomatsko pekarno; avtomatska meteorološka postaja
    ♦     aer. avtomatski pilot avtopilot; voj. avtomatska puška; avtomatsko orožje orožje, ki se samo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih
  2. 2. ki poteka brez sodelovanja človekove volje, zavesti: avtomatski gibi; svoje delo opravlja z avtomatskimi kretnjami
    avtomátsko prisl.: stroj avtomatsko sešteva in odšteva; vprašanja je zastavljal čisto avtomatsko
SSKJ
bandítstvo -a s (ȋ) banditizem: preganjati banditstvo / tolpa je zagrešila novo banditstvo
SSKJ
barabíja -e ž (ȋ) slabš. malopridno dejanje: naredil je novo barabijo / pooseb. družil se je z vso pocestno barabijo
SSKJ
belílnica -e ž (ȋ) tovarniški obrat za beljenje (tkanin): tovarna gradi novo belilnico / belilnice in barvarne
SSKJ
bíblija -e ž (í) temeljna knjiga krščanske vere in delno židovske vere, sveto pismo: biblija obsega staro in novo zavezo; citat iz biblije / bral je iz stare, debele biblije / Dalmatinova Biblija; pren. Marxov Kapital imenujejo biblijo delavskega razreda
SNB
biolóškiSSKJ -a -o [bijološki] prid. (ọ̑)
    biolóška prideláva -e -e ž (ọ̑, ȃ)
    pridelava samo z uporabo naravnih, organskih snovi; biopridelava: Kakšne so po mnenju evropske komisije možnosti za večje spodbujanje biološke pridelave hrane, pri kateri je kakovost pomembnejša od količine?
    biolóško oróžje -ega -a s (ọ̑, ọ̑)
    orožje, pri katerem mikroorganizmi povzročajo množična obolenja, smrt; bioorožje: prepoved biološkega orožja; jedrsko, kemično in biološko orožje; Irak je podal novo dokumentacijo o bojnih strupih in biološkem orožju
    biolóško zdravílo -ega -a s (ọ̑, í)
    zdravilo, pridobljeno iz biološkega materiala, za zdravljenje raka, aidsa in drugih hudih bolezni: draga biološka zdravila; nova biološka zdravila; uvajanje bioloških zdravil; Na oddelku za zdravila ugotavljajo, da je največja pomanjkljivost bioloških zdravil, da pridejo na trg prehitro, še preden so dovolj dobro raziskani njihov varnostni profil, učinkovitost in kakovost
SSKJ
bíti bíjem nedov., 3. mn. stil. bijó; bìl (í ȋ) 
  1. 1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež bije ob okna; plešoče noge bijejo ob tla; debele kaplje so mu bile v lice; veter jim bije v obraz; toča bije po strehi / preh., pesn. kolesa bijejo enakomerno pesem; pren. luč bije v oči; trušč nam bije v ušesa
    // udarjati z nogo, z roko ob kaj: biti s pestjo po mizi; konji bijejo s kopiti ob tla / konj bije in grize brca; togotno biti okoli sebe
  2. 2. dajati komu udarce: bije in udriha; biti do krvi; biti po glavi; bije ga kot živino; biti se po čelu
    // knjiž., z notranjim predmetom udeleževati se oboroženega boja: biti odločilno bitko; biti boj s sovražnikom; bitke se bijejo; pren. biti hude duševne boje
  3. 3. navadno v zvezi z ura z zvočnim znakom naznanjati čas: ima stensko uro, ki bije; preh. njihova ura bije tudi četrti; ura kaže tri in bije dve; pol bije; nar. ura je bila osmo osem; brezoseb. deset je bilo; pravkar bije pet
  4. 4. navadno v zvezi s srce s širjenjem in krčenjem ritmično poganjati kri po žilah: srce mu še bije; srce bije divje, hitro; srce bije kot kladivo / žila komaj še bije / knjiž. kri živahno bije po žilah
  5. 5. v zvezi biti plat zvona z udarjanjem na zvon naznanjati nevarnost, nesrečo: ko je videl, da gori, je stekel v zvonik in začel biti plat zvona; brezoseb. plat zvona je bilo; pren. problem ni tako hud, da bi bilo treba biti plat zvona
    // star. z udarjanjem povzročati, da glasbilo oddaja glasove; igrati, tolči: biti na cimbale; biti v boben
  6. 6. knjiž., redko širiti se, prihajati od kod: iz zidu bije hlad; pren. iz njegovih besed bije sovraštvo
    ●     kap bije na prag od konca strehe padajo kaplje na prag; knjiž. na koga bije sum kdo je osumljen; vznes. zdaj bije naša ura zdaj je nastopil ugoden čas za nas, za naše delo; zdaj smo mi na vrsti, da kaj storimo; ekspr. zadnja ura mu bije umira; skrajni čas je, da to stori; ekspr. njegovemu tiranstvu bije zadnja ura bliža se konec njegovega tiranstva; vznes. zdaj bije ura ločitve zdaj se moramo ločiti; iron. saj vemo, koliko je ura bila kakšen je položaj; star. tuja vrata ga bodo bila po petah ne bo imel svojega doma; ekspr. kaj ga pa biješ kaj počenjaš neumnosti; biti (si) takt s palico dajati (si) takt; raba peša otroci bijejo žogo igrajo nogomet; rumena barva hiše bije v oči neprijetno učinkuje; njegovo vedenje bije v oči je zelo opazno; star. srce mu za drugo bije ljubi drugo
    ♦     etn. kozo biti otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; rihtarja biti družabna igra, pri kateri eden od igralcev ugiba, kdo ga je udaril po zadnjici
    bíti se 
    1. 1. udeleževati se oboroženega spopada, boja: biti se za svobodo; biti se do zadnje kaplje krvi, do zadnjega; biti se na življenje in smrt; pren. novo se bije s starim
      // knjiž. dvobojevati se: zaradi žalitve se je bil z njim; star. biti se na sablje
    2. 2. zelo si prizadevati za kaj: bili so se za delavske pravice
    3. 3. biti v nasprotju s čim: tako ravnanje bi se bilo z njegovimi nazori / barve se bijejo med seboj
    bijóč -a -e: stopala je, bijoč s palico ob tla; bijoča ura; burno bijoče srce; v oči bijoča neumnost
    bít -a -o nar.: hiša iz bite ilovice zbite, steptane; deca je večkrat »bita ko sita« (I. Potrč) tepena
SSKJ
blagóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na blago:
  1. a) blagovni seznam; reguliranje blagovnih cen; nadzorstvo nad blagovno potrošnjo, proizvodnjo; blagovna znamka / blagovna borza borza, na kateri se sklepajo kupčije za blago, ki se da tipizirati; mednarodna blagovna menjava; drobna blagovna proizvodnja
    ♦     ekon. blagovni fetišizem pojav, da se odnosi med ljudmi kažejo kot odnosi med stvarmi; blagovna vrednost družbeno priznana količina dela, ki je vložena v blago; blagovno gospodarstvo gospodarstvo, za katero je značilno, da proizvaja za tržišče; blagovno-denarni odnosi
  2. b) blagovni vzorci za novo modno sezono
SSKJ
blažílen -lna -o prid. (ȋ) ki lajša, omiljuje: blažilna sredstva; učinek zdravila je blažilen / blažilna samota
    blažílno prisl.: novo okolje je blažilno vplivalo nanj
SNB
bórznoposrédniški -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
ki se nanaša na borzne posrednike ali borzno posredovanje: borznoposredniška družba; borznoposredniška hiša; Bančni, zavarovalniški in borznoposredniški nadzorni organi se bodo sestali naslednji mesec in izmenjali izkušnje v zvezi s pripravami na novo tisočletje E iz bórzni posrédnik
SSKJ
bóssa nóva bósse nóve [bosa] ž (ọ̑-ọ̑) ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Brazilije: plesati bosso novo
// skladba za ta ples
SSKJ
boutíque [butik] ž neskl. (ȋ) modna trgovina z dražjimi, originalnimi oblačili in modnimi dodatki, navadno manjša: odprli so novo boutique; neskl. pril.: stil boutique
SSKJ
bôžič -íča m (ó í) 
  1. 1. v krščanstvu praznik Kristusovega rojstva: obhajati božič; pričakovali smo te o božiču; darilo za božič
  2. 2. mn., nar. božič, novo leto in (sveti) trije kralji: ker je bila o božičih huda zima, ni mogel domov (I. Šorli)
    ♦     etn. panj, debelo poleno, ki na božični večer gori v peči
Število zadetkov: 716