Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
ávtoóptika -e ž, pojm. (ȃọ́) teh. |pregledovanje z optičnimi meritvami|; števn. peljati avto na ~o; skup. opremiti se z novo ~o |merilnimi napravami|
Pravopis
báhati se -am se in baháti se -ám se nedov. -aj se -ajte se in -àj se -ájte se, -ajóč se, -áje se; -al se -ala se in -àl se -ála se, -at se in -àt se; báhanje in bahánje; (-at se in -àt se); (á; á ȃ) komu z/s kom/čim ~ ~ prijateljem s svojimi podvigi, s predniki; bahati se pred kom z/s kom/čim ~ ~ ~ gosti z novo obleko
Pravopis
birótéhnika -e ž, pojm. (ọ̑ẹ́) izboljšati ~o pisarniško delo; skup. nakupiti novo ~o pisarniško opremo
Pravopis
Pravopis
Pravopis
dekretírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dekretíranje (ȋ) odrediti: kaj ~ ukrepe; dekretirati koga na kaj ~ delavca na novo službeno mesto
Pravopis
délati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; délanje (ẹ́ ẹ̑)
1. kaj ~ čevlje, malto; žarg. ~ glavo operirati; ~ čudeže; ~ izpit |opravljati|; ~ maturo |maturirati|; ~ korake |korakati|; ~ kupčije |kupčevati|; ~ napake |motiti se|; ~ nemir; Vaša obleka se že ~a; delati kaj iz česa ~ gumi iz kavčuka; delati kaj z/s čim ~ cesto s stroji; ~ glasove z govorilnimi organi |tvoriti|; delati koga/kaj kakšnega/kakšno ~ kaj zanimivo; Ta frizura jo ~a mlajšo |jo pomlajuje|; delati komu kaj ~ fantu novo obleko; poud. ~ staršem žalost, veselje |žalostiti, veseliti jih|; delati proti komu/čemu ~ ~ oblasti, okupatorju |delovati|; Veliko ~amo ●na tem za to; delati za koga/kaj ~ ~ brata; ~ ~ mir na svetu; ~ ~ stranke od desete do dvanajste ure; ●delati na čem ~ ~ slovarju pri slovarju; sestavljati slovar; delati z/s kom/čim ~ s kemikalijami |imeti opraviti|; knj. pog. Rad ~a z ljudmi; grdo ~ z otroki, z jezikom |ravnati|
2. ~ in počivati; ~ na polju, pri stroju, v podjetju; ~ od jutra do večera; dobro, uspešno ~; ~ na roko, ročno; ~ kot konj, kot mravlja, kot črna živina; ~ kakor za stavo |hitro|; knj. pog.: Srce je začelo spet ~ biti, utripati; Naprave odlično ~ajo delujejo; Sin že ~a je zaposlen; Strup je začel hitro ~ delovati, učinkovati
délati se -am se (ẹ́ ẹ̑)
1. Led se ~a; Mrak se ~a mrači se; Škoda se ~a
2. delati se kakšnega tudi kakšen ~ ~ bolnega tudi bolan; ~a ~, da spi
1. kaj ~ čevlje, malto; žarg. ~ glavo operirati; ~ čudeže; ~ izpit |opravljati|; ~ maturo |maturirati|; ~ korake |korakati|; ~ kupčije |kupčevati|; ~ napake |motiti se|; ~ nemir; Vaša obleka se že ~a; delati kaj iz česa ~ gumi iz kavčuka; delati kaj z/s čim ~ cesto s stroji; ~ glasove z govorilnimi organi |tvoriti|; delati koga/kaj kakšnega/kakšno ~ kaj zanimivo; Ta frizura jo ~a mlajšo |jo pomlajuje|; delati komu kaj ~ fantu novo obleko; poud. ~ staršem žalost, veselje |žalostiti, veseliti jih|; delati proti komu/čemu ~ ~ oblasti, okupatorju |delovati|; Veliko ~amo ●na tem za to; delati za koga/kaj ~ ~ brata; ~ ~ mir na svetu; ~ ~ stranke od desete do dvanajste ure; ●delati na čem ~ ~ slovarju pri slovarju; sestavljati slovar; delati z/s kom/čim ~ s kemikalijami |imeti opraviti|; knj. pog. Rad ~a z ljudmi; grdo ~ z otroki, z jezikom |ravnati|
2. ~ in počivati; ~ na polju, pri stroju, v podjetju; ~ od jutra do večera; dobro, uspešno ~; ~ na roko, ročno; ~ kot konj, kot mravlja, kot črna živina; ~ kakor za stavo |hitro|; knj. pog.: Srce je začelo spet ~ biti, utripati; Naprave odlično ~ajo delujejo; Sin že ~a je zaposlen; Strup je začel hitro ~ delovati, učinkovati
délati se -am se (ẹ́ ẹ̑)
1. Led se ~a; Mrak se ~a mrači se; Škoda se ~a
2. delati se kakšnega tudi kakšen ~ ~ bolnega tudi bolan; ~a ~, da spi
Pravopis
díhniti -em dov. díhnjen -a; díhnjenje (í ȋ) na hitro ~; poud. Veter je dihnil z juga |zapihljal|; poud. dihniti kaj Sonce ~e v naravo novo življenje |vdihne|; dihniti v koga Dihni vame
Pravopis
dopolnjeváti -újem [u̯n] nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; dopolnjevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ zaloge živil; dopolnjevati kaj z/s čim ~ tradicijo z novo vsebino
dopolnjeváti se -újem se (á ȗ) z/s kom ~ ~ s sogovornikom; Prijatelja se dobro ~eta
dopolnjeváti se -újem se (á ȗ) z/s kom ~ ~ s sogovornikom; Prijatelja se dobro ~eta
Pravopis
dúdlati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dúdlanje (ȗ) star. veselo ~ dudati; slabš. dudlati kaj ~ popevko |igrati, peti|
dúdlati se -am se (ȗ) šol. žarg. |mehanično, brez razumevanja se učiti|: kaj ~ ~ novo pesem
dúdlati se -am se (ȗ) šol. žarg. |mehanično, brez razumevanja se učiti|: kaj ~ ~ novo pesem
Pravopis
Pravopis
Pravopis
hotéti hóčem nedov. hôti -íte, hotèč -éča, 3. os. mn., star. hoté; hôtel -éla, -èn -êna; hotênje; (-èt/-ét); neknj. pog. čèm čèš [če tudi čə] čè, čêva čêta tudi čvà čtà, čêmo čête čêjo tudi čmò čtè čjò (čȅm čȅš čȅ, čéva čéta tudi čvȋ čtȋ, čémo čéte čéjo tudi čmȍ čtȅ čjȍ); nikalno nóčem, pokr. nêčem, star. néčem (ẹ́ ọ́ nọ́čem néčem nẹ́čem) koga/kaj ~ novo obleko; z delnim rod. ~ kruha; hoteti koga za kaj Njo ~e za ženo; poud. hoteti komu kaj ~ prijatelju vse dobro |želeti|; Kaj mi ~e hiša, če ne morem stanovati v njej |pomaga, koristi|; ~ biti gospodar v svoji hiši; poud. Drva nočejo goreti |nerada gorijo|; brezos. Noče se zdaniti; v pogojniku Bi mi hotel dati malo vode |izraža omiljeno zapoved, prošnjo|; ~em reči, da to ni res; z izpustom Pa pojdi, če ~eš; poud.: Noge ga niso hotele nositi |ni mogel hoditi|; O tem še slišati noče |noče razpravljati; tega ne dovoli|; neknj. pog.: Kaj mu č(e)mo dati naj mu damo, naj bi mu dali; brezos. Slabo mi če biti Slabo mi postaja; nevtr. Živim, kot drugi ~jo; z ozir. prisl. zaim.: Naj stori, kakor ~e; Naj stane, kar ~e |kolikor pač bo|; poud.: To je moj sorodnik ali, če ~eš, moj nečak |natančneje povedano|; To moraš hočeš nočeš storiti |četudi proti svoji volji|; Hotel ne hotel, moral se je umakniti |nič ni pomagalo|
hotéti se hočem se (ẹ́ ọ́) s smiselnim osebkom komu česa ~e ~ jim petja; ~e ~ jim iti; poud. Obleka se ~e trgati |se že trga|
hotéti se hočem se (ẹ́ ọ́) s smiselnim osebkom komu česa ~e ~ jim petja; ~e ~ jim iti; poud. Obleka se ~e trgati |se že trga|
Pravopis
imenítiti se -im se nedov. imenítenje (í ȋ) neobč. postavljati se, bahati se: pred kom z/s čim ~ ~ ~ sošolci z novo obleko
Pravopis
inavgurírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; inavguríranje (ȋ) |slovesno dati v uporabo, odpreti|: kaj ~ novo koncertno dvorano
Pravopis
inventarizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; inventarizíranje (ȋ) popisovati (imetje): kaj ~ knjige, novo opremo
Pravopis
izprášati tudi izprašáti -am dov.; drugo gl. prašati (á/á á) koga ~ obdolženca, pričo; izprašati koga kaj ~ učenca novo snov; izprašati koga iz česa ~ učenca iz matematike; Izprašal je sina, kje je hodil; izprašati koga o čem Temeljito so ga izprašali o vsem
Pravopis
izríniti -em dov. izrínjen -a; izrínjenje (í ȋ) koga/kaj iz česa ~ zemljo iz rova; poud. ~ invalida iz družbe |izločiti|; Novo čustvo je izrinilo vse prejšnje
Pravopis
jemáti jêmljem nedov. -i -íte, -óč, jemáje; -àl -ála, -át, -án -ána; jemánje; (-àt) (á é) koga/kaj ~ v službo nove delavce; ~ jabolka iz košare; ~ kapljice proti gripi; publ.: ~ predlog v obravnavo obravnavati ga; ~ opozorilo v poštev upoštevati ga; poud.: ~ otroka na muho, na piko |imeti ga za predmet napadov, šal|; ~ prijatelja v misel |omenjati ga; spominjati se ga|; Vse ~e hudič |Vse propada|; šol. žarg. ~ pri zgodovini preseljevanje narodov obravnavati; neknj. ljud. ~ čez pri petju |spremljati melodijo z višjim glasom|; šol. žarg. ~ naprej obravnavati novo snov; jemati kaj od koga/česa ~ denar od staršev; jemati koga/kaj za koga/kaj ~ izjavo za šalo, poud. za čisto resnico; knj. pog. ~ za osnovo grob material uporabljati; jemati komu/čemu koga/kaj ~ bolniku kri; ~ otrokom starše
jemáti se jêmljem se (á é) poud. Le od kod se ~e toliko ljudi |od kod prihajajo, se pojavljajo ljudje|
jemáti se jêmljem se (á é) poud. Le od kod se ~e toliko ljudi |od kod prihajajo, se pojavljajo ljudje|
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 7
- Naslednja »
Število zadetkov: 136
Dostopnost