- športnik, ki se ukvarja z biatlonom
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ
bíatlonec bíatlonca samostalnik moškega spola [bíjatlọnəc]
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
ePravopis
SSKJ²
jélka -e ž (ẹ́)
1. iglasto drevo s ploščatimi iglicami in gladkim belkasto sivim lubjem: jelka medi; vitke jelke; raven ko jelka
♦ bot. kanadska jelka iz katere se pridobiva kanadski balzam, Abies balsamea; vrtn. grška jelka parkovno iglasto drevo z vodoravnimi vejami, Abies cephalonica
2. v zvezi novoletna jelka majhna smreka ali jelka, okrašena za novo leto: okrasiti novoletno jelko
// novoletna prireditev za otroke, navadno z obdarovanjem: organizirati novoletno jelko / za novoletno jelko so otrokom uprizorili Sneguljčico
1. iglasto drevo s ploščatimi iglicami in gladkim belkasto sivim lubjem: jelka medi; vitke jelke; raven ko jelka
♦ bot. kanadska jelka iz katere se pridobiva kanadski balzam, Abies balsamea; vrtn. grška jelka parkovno iglasto drevo z vodoravnimi vejami, Abies cephalonica
2. v zvezi novoletna jelka majhna smreka ali jelka, okrašena za novo leto: okrasiti novoletno jelko
// novoletna prireditev za otroke, navadno z obdarovanjem: organizirati novoletno jelko / za novoletno jelko so otrokom uprizorili Sneguljčico
SSKJ²
Jezikovna
Kako imenujemo okrogle okraske za božično smrečico?
Zanima me, katera beseda je ustrezna za poimenovanje kroglastega božičnega okrasja za smrečico. Našla sem več izrazov, ki se uporabljajo: bunka, bunkica, kroglica itd. Ali mi, prosim, svetujete, kateri je pravilen?
Celotno geslo
eSSKJ
koledovánje koledovánja tudi kolédovanje kolédovanja samostalnik srednjega spola [koledovánje] tudi [kolédovanje]
- običaj, pri katerem se hodi od hiše do hiše in vošči s petjem, igranjem obrednih pesmi, zlasti med 25. decembrom in 6. januarjem
SSKJ²
lásek -ska m (ā) nav. mn.
1. ljubk. manjšalnica od las: otrok ima samo nekaj laskov / božati po laskih; mehki otroški laski; njeni zlati laski
2. nitast okrasek za novoletno jelko, božično drevesce: razprostreti po jelki laske
3. mn., v zvezi marijini laski trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski, bot. migalica: na travniku smo nabirali marijine laske
● pog., ekspr. niti za lasek ne popusti prav nič
♦ agr. laski na koruznem storžu zelo podaljšani vratovi pestičev; bot. koreninski laski enocelični izrastki rastlinske povrhnjice na koreninah
1. ljubk. manjšalnica od las: otrok ima samo nekaj laskov / božati po laskih; mehki otroški laski; njeni zlati laski
2. nitast okrasek za novoletno jelko, božično drevesce: razprostreti po jelki laske
3. mn., v zvezi marijini laski trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski, bot. migalica: na travniku smo nabirali marijine laske
● pog., ekspr. niti za lasek ne popusti prav nič
♦ agr. laski na koruznem storžu zelo podaljšani vratovi pestičev; bot. koreninski laski enocelični izrastki rastlinske povrhnjice na koreninah
Celotno geslo
eSSKJ
nalakírati nalakíram dovršni glagol [nalakírati]
- nanesti lak na nohte; SINONIMI: manj formalno polakirati
SSKJ²
navésiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. ekspr. obesiti, navadno v veliki, preveliki meri: navesiti okraske na novoletno jelko; kramarji so povsod navesili svoje blago / navesiti stene s slikami
// slabš. obleči, navadno kaj neprimernega: vse, kar vidi, navesi nase; kakšne cunje si je pa danes navesila
2. naložiti, naprtiti: navesiti komu preveč dolžnosti
1. ekspr. obesiti, navadno v veliki, preveliki meri: navesiti okraske na novoletno jelko; kramarji so povsod navesili svoje blago / navesiti stene s slikami
// slabš. obleči, navadno kaj neprimernega: vse, kar vidi, navesi nase; kakšne cunje si je pa danes navesila
2. naložiti, naprtiti: navesiti komu preveč dolžnosti
- navésiti se zastar.
povesiti se: težke fižolovke so se nekoliko navesile
- navéšen -a -o:
navešene slike; z zlatnino navešena dekleta
SSKJ²
navezováti -újem nedov. (á ȗ)
1. z vezanjem nameščati, dajati na kaj: navezovati okraske na novoletno jelko; navezovati si smuči
// delati, da je kdo privezan, pritrjen: navezovati psa na vrvico
// alp. nameščati, dajati vrv okrog telesa zaradi varnosti, pomoči pri plezanju: v steni so jih navezovali; alpinisti se navezujejo
2. v zvezi z na delati, povzročati, da je kdo odvisen od koga, povezan s kom: s prijaznostjo jih je navezoval nase; začel se je navezovati na novo družbo in okolje; navezovati se na zemljo
// delati, povzročati, da ima kdo do koga pozitivna čustva: dekle ga vedno bolj navezuje nase; počasi se navezujeta drug na drugega
3. publ., v zvezi z na delati, da je kaj v zvezi s čim, osnova česa; naslanjati, opirati1: pesnik navezuje svoj ciklus pesmi na vojne balade; razprava se je navezovala na podano poročilo
4. publ., z glagolskim samostalnikom delati, da se začne uresničevati dejanje, kot ga določa samostalnik: navezovati stike z deželami v razvoju / rad navezuje nova znanstva
1. z vezanjem nameščati, dajati na kaj: navezovati okraske na novoletno jelko; navezovati si smuči
// delati, da je kdo privezan, pritrjen: navezovati psa na vrvico
// alp. nameščati, dajati vrv okrog telesa zaradi varnosti, pomoči pri plezanju: v steni so jih navezovali; alpinisti se navezujejo
2. v zvezi z na delati, povzročati, da je kdo odvisen od koga, povezan s kom: s prijaznostjo jih je navezoval nase; začel se je navezovati na novo družbo in okolje; navezovati se na zemljo
// delati, povzročati, da ima kdo do koga pozitivna čustva: dekle ga vedno bolj navezuje nase; počasi se navezujeta drug na drugega
3. publ., v zvezi z na delati, da je kaj v zvezi s čim, osnova česa; naslanjati, opirati1: pesnik navezuje svoj ciklus pesmi na vojne balade; razprava se je navezovala na podano poročilo
4. publ., z glagolskim samostalnikom delati, da se začne uresničevati dejanje, kot ga določa samostalnik: navezovati stike z deželami v razvoju / rad navezuje nova znanstva
SSKJ²
novoléten -tna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na novo leto: novoletni dan; novoletne čestitke; novoletna darila; novoletno praznovanje / novoletni popust pri nakupu
2. v zvezi novoletna jelka majhna smreka ali jelka, okrašena za novo leto: okrasiti novoletno jelko
// novoletna prireditev za otroke, navadno z obdarovanjem: v šoli so organizirali novoletno jelko / za novoletno jelko so otrokom uprizorili Sneguljčico
1. nanašajoč se na novo leto: novoletni dan; novoletne čestitke; novoletna darila; novoletno praznovanje / novoletni popust pri nakupu
2. v zvezi novoletna jelka majhna smreka ali jelka, okrašena za novo leto: okrasiti novoletno jelko
// novoletna prireditev za otroke, navadno z obdarovanjem: v šoli so organizirali novoletno jelko / za novoletno jelko so otrokom uprizorili Sneguljčico
Pleteršnik
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
obések -ska m (ẹ̑)
okrasni predmet, ki se nosi na verižici ali traku okoli vratu: podariti obesek; ima lep obesek; zlat obesek; obesek iz kosti / knjiž. vražni obesek amulet / pes ima na ovratnici obesek s številko (pasjo) znamko
// okrasni predmet, ki se kam obesi: prostor je bil okrašen s trakovi in obeski / obeski za novoletno jelko; obesek za ključe; uhani z obeski
okrasni predmet, ki se nosi na verižici ali traku okoli vratu: podariti obesek; ima lep obesek; zlat obesek; obesek iz kosti / knjiž. vražni obesek amulet / pes ima na ovratnici obesek s številko (pasjo) znamko
// okrasni predmet, ki se kam obesi: prostor je bil okrašen s trakovi in obeski / obeski za novoletno jelko; obesek za ključe; uhani z obeski
SSKJ²
okrásek -ska m (ȃ)
predmet, izdelek, namenjen olepšavi, okrasitvi: obesiti, pripeti, prišiti, razpostaviti okraske; keramični okraski; okraski iz čipk, zlata / okraski za novoletno jelko; pren. govoriti brez okraskov
// likovni element, namenjen olepšavi: vrezovati, vžgati okraske v glinasto posodo; knjižni okraski; stilizirani okraski; trobenta z vgraviranimi okraski
♦ glasb. glasbeni okrasek okrasni ton, ki ni bistveno vezan z melodičnim tokom
predmet, izdelek, namenjen olepšavi, okrasitvi: obesiti, pripeti, prišiti, razpostaviti okraske; keramični okraski; okraski iz čipk, zlata / okraski za novoletno jelko; pren. govoriti brez okraskov
// likovni element, namenjen olepšavi: vrezovati, vžgati okraske v glinasto posodo; knjižni okraski; stilizirani okraski; trobenta z vgraviranimi okraski
♦ glasb. glasbeni okrasek okrasni ton, ki ni bistveno vezan z melodičnim tokom
SSKJ²
rájanje -a s (ȃ)
glagolnik od rajati1: rajanje je trajalo dolgo v noč / ljudsko rajanje; novoletno, pustno rajanje / opazoval je rajanje snežink
glagolnik od rajati1: rajanje je trajalo dolgo v noč / ljudsko rajanje; novoletno, pustno rajanje / opazoval je rajanje snežink
SSKJ²
razpoložênje -a s (é) navadno s prilastkom
1. duševno stanje kot posledica celotnega čustvenega doživljanja: prevzelo ga je prijetno razpoloženje; zna obvladati svoje razpoloženje; povzročiti, vzbuditi slabo razpoloženje; dobro, veselo, ekspr. sončno razpoloženje; nestalno, spremenljivo razpoloženje; trenutno razpoloženje / pokvariti komu razpoloženje dobro razpoloženje / biti v dobrem razpoloženju / duševno razpoloženje
// kar izraža, kaže tako duševno stanje v umetnini: otožno razpoloženje pesmi / pri slikanju imeti smisel za razpoloženje; ekspr. v filmu je prikazana cela lestvica razpoloženj
2. kar nastane zaradi dogajanja, okoliščin: na ulicah vlada novoletno, pustno razpoloženje; v dvorani je svečano razpoloženje / avtor je skušal v romanu prikazati razpoloženje tistega časa
// kar nastane zaradi ravnanja drugega z drugim, vedenja drugega do drugega: gostiteljica je ustvarila domačnostno razpoloženje / delovno razpoloženje v podjetju
3. publ. usmerjenost, naravnanost: ni skrival svojega revolucionarnega razpoloženja; protidemokratično razpoloženje
● ekspr. prijateljsko razpoloženje do soseda naklonjenost
1. duševno stanje kot posledica celotnega čustvenega doživljanja: prevzelo ga je prijetno razpoloženje; zna obvladati svoje razpoloženje; povzročiti, vzbuditi slabo razpoloženje; dobro, veselo, ekspr. sončno razpoloženje; nestalno, spremenljivo razpoloženje; trenutno razpoloženje / pokvariti komu razpoloženje dobro razpoloženje / biti v dobrem razpoloženju / duševno razpoloženje
// kar izraža, kaže tako duševno stanje v umetnini: otožno razpoloženje pesmi / pri slikanju imeti smisel za razpoloženje; ekspr. v filmu je prikazana cela lestvica razpoloženj
2. kar nastane zaradi dogajanja, okoliščin: na ulicah vlada novoletno, pustno razpoloženje; v dvorani je svečano razpoloženje / avtor je skušal v romanu prikazati razpoloženje tistega časa
// kar nastane zaradi ravnanja drugega z drugim, vedenja drugega do drugega: gostiteljica je ustvarila domačnostno razpoloženje / delovno razpoloženje v podjetju
3. publ. usmerjenost, naravnanost: ni skrival svojega revolucionarnega razpoloženja; protidemokratično razpoloženje
● ekspr. prijateljsko razpoloženje do soseda naklonjenost
Celotno geslo
Vezljivostni NG
réven-vna -opridevnikPREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
- siromašen
- kdo biti reven med kom
- , kdo/kaj biti revnejši od koga/česa
- zelo majhen
- kaj biti reven s čim
- navadno ekspresivno skromen
- kaj biti reven s čim
- , kaj biti reven za kaj
- revnejši za
SSKJ²
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 25
Dostopnost