Zadetki iskanja
Slovenski pravopis
pedagóginja -e ž, člov. (ọ̑) ‹vzgojeslovka›
I. z mest.
1. prostorski poti ali razmeščenosti hoditi ~ pravi poti; potovati ~ svetu; padati ~ pobočju; premetavati se ~ postelji; iskati ~ slovarju; posedati ~ krčmah; pege ~ obrazu; polemike ~ časopisih; tolči se ~ glavi
2. časovni ~ torku pride sreda; Pridite spet ~ 13. juniju; vrniti se ~ polnoči; ~ maturi oditi na univerzo; ~ dežju je posijalo sonce; Bilo je ~ žetvi; ●pred in ~ vojni pred vojno in po njej; Lesce so ~ Radovljici za Radovljico
3. vezljivostni vreči se ~ materi biti ji podoben; planiti ~ sovražniku; seči ~ knjigi; povprašati ~ zdravniku; hrepeneti ~ domovini; potreba ~ jedi; pohlepen ~ denarju; zavzetje Carigrada ~ Turkih → od Turkov
4. vzročnostni zgoditi se ~ krivdi, zaslugi koga; storiti kaj ~ neumnosti; povezani ~ skupnem trpljenju → s skupnim trpljenjem; priti ~ jesti in piti → po jed in pijačo; sloveti ~ lepoti
5. lastnostni hoditi ~ prstih; ~ pravici razsoditi; zdravilo jemati ~ kapljicah; plačevati ~ kosu; prodajati ~ nizki ceni; dišati ~ jabolkih; sporočiti ~ kurirju; dober ~ srcu; ~ njegovem (mnenju) je to napaka
6. izvorni imeti oči ~ materi; pokojnina ~ možu
7. povedkovniški Ni mu bila ~ duši |Ni mu bila všeč|; biti čisto ~ očetu |tak kot oče|; Bila je ~ porodu
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. pó..
1. vzročnostni iti ~ zdravnika; seči v žep ~ denar; Poslali ste póme, zastar. ~ mé
2. lastnostni govoriti ~ slovensko; narediti ~ svoje
III. ob izpuščenem vezavnem sam.
a) z im., lastnostni V klopeh sedijo ~ trije učenci; s pretvorbo v rod. V sobi nas je spalo ~ deset dijakov; ~ meter visoki zameti; korakati ~ trije in trije; vstopati ~ eden posamezno
b) s tož., lastnostni ~ ves teden ga ni domov; inštruirati vsakega ~ eno uro
poglavárka -e ž, člov. (á)
poglavárjev -a -o (á)
pokójni -ega m, člov. (ọ̑) spomin na ~ega
pokójna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ọ̑) žalovati za ~o
poročíti se -ím se (í/ȋ í) z/s kom ~ ~ s sosedom; cerkveno, civilno se poročiti
preživéti se -ím se (ẹ́ í) Taka miselnost se je že preživela; °preživeti se z/s čim ~ ~ z inštrukcijami preživiti se
primakníti se in primákniti se -em se (í/ȋ/á á) redk. približati se: ~ ~ za dva koraka
rájni -ega m, člov. (ȃ) star. spomin na ~e na pokojne, umrle
rájna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) star. žalovati za ~o za pokojno, umrlo
rájnki -ega m, člov. (ȃ) star. spominjati se ~ega pokojnega, umrlega
rájnka -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) star. misliti na ~o na pokojno, umrlo
ródni -a -o (ọ́; ọ̑) pešaj.: ~ kraj domači, rojstni kraj; ~ oče pravi; vznes. zapustiti ~o grudo |domači kraj, domovino|
rodíteljica -e ž, člov. (ȋ) družbena vloga ženske ~e; neobč. mati; nečlov. krava ~
rodíteljev -a -o (ȋ)
rodíteljičin -a -o (ȋ)
1. izvzem. Zanj je pomembno ~ delo; ~ en član; To ni ~ njeno; Nesreča se je zgodila ~ zato, ker niso bili previdni; poud. služba, ki si jo lahko ~ želiš |zelo dobra|; v zvezi s pa Oče gara, drugi pa ~ lenarijo
2. poudar.: ~ da ne izgubite volje |nikar ne|; ~ poglejte, kako je lepo |kar|; ~ še enkrat mi to stori |nikoli več mi tega ne stori|; z vpraš. zaim. ali prisl. ~ kaj si bodo mislili o nas; ~ kje bomo zdaj dobili zdravnika?; v zvezi s če Lahko se igrajo, ~ če ne bodo preveč glasni |vendar naj ne bodo preveč glasni|; ~ če si res pripravljen, se prijavi k izpitu; v zvezi z da, če ~ da se ji ni kaj zgodilo; ~ če me ni izdal; ~ da boš priden; Če bi se ~ dalo kam skriti
sámohranílka -e [u̯k] ž, člov. (ȃȋ) mati ~
sámohranílčev -a -o [u̯č] (ȃȋ)
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »