Zanima me ali je fraza ponovno sta postala starša ob rojstvu drugega otroka primerna? A ni tako, da starš postaneš ob rojstvu prvega otroka in ta fraza potem ni več primerna? Zanima me tudi slovnična pravilnost fraze postala sta starša, saj je načeloma samostalnik starši množinski, tukaj pa se uporablja v dvojini. A je tako pravilno?
Zadetki iskanja
Je npr. prav Poišči alfa samca in samico, ali je treba posebej označiti oba samostalnika: Poišči alfa samca in alfa samico, če želimo uporabiti enak pridevnik za oba samostalnika.
Tematski sklop 2024, na podlagi katerega bomo maturanti pisali esej, se posveča svobodi in ujetosti. V njem se pojavljajo tudi liki NADDAVKAR, MIRNA ŽENA, SOBAR, DOKTOR … Ali jih moramo pisati z malo ali veliko začetnico?
Sem v dilemi, kako pisati imena izdelkov/proizvodov, ki so nastali iz imen podjetij in trgovskih znamk. Prosim vas za pomoč.
Popolnoma razumljiva sta sledeča primera: Moj oče vozi fiata. -- Moj oče vozi avto Fiat. Zagata pa nastane pri sledečem: Imamo zafiro. -- Imamo avto Zafira. (Vemo pa, da se podjetje, ki izdeluje te avtomobile imenuje Opel.) Je takšen zapis sploh pravilen?
Kako je pravilno pisati imena molitev? Torej kot očenaš in zdravamarija (kot predlaga zadnji pravopis) ali bi šlo tudi Očenaš/Oče naš in Zdravamarija/ZdravaMarija? Kaj pa druge molitve, npr. Sveti angel, Tebe ljubim Stvarnik moj, Angel Gospodov, Rožni venec?
Pozdravljeni! Lektorica je v verskem tisku župnije po zgledu očenaš in zdravamarija popravila tale stavek: Zjutraj molimo molitev svetiangel vsi v družini. Po pogovoru je pristala na tale zapis:
Zjutraj molimo molitev Sveti angel ... vsi v družini. Če je tematika zanimiva, bi prosila za odgovor, kako je s pisanjem pri molitvah. Bi lahko rekli, da je to vrsta molitve in res vsako molitev zapisali z malo začetnico in skupaj ali bi lahko upoštevali, da je to naslov kot pri pesmi ali knjigi in jo enostavno pisali z veliko začetnico in brez treh pik?
Kako pisati ime novega britanskega kralja. Zakaj Karel in ne Charles, kot smo ga poznali do zdaj?
Ker je novi kralj Karel, se dilema nadaljuje: kako bomo imenovali njegovo ženo, Camillo, ko bo ta okronana? Bomo tudi njeno ime slovenili? In kako?
Za sorodnike obstaja v slovenskem besedišču cela vrsta zelo natančnih poimenovanj, ki pa jih žal nadomeščamo raje z opisi, zato se izgubljajo. Tako sem sinu svojega bratranca mrzla teta (tudi mala teta). Ne poznam pa besede za sina mojega bratranca. Je to mrzli nečak oz. mali nečak? Domnevam, da je mrzli ali mali nečak.
Zanima me, kakšen je izvor priimka Brinšek. Stari oče se je na vizitkah podpisoval z Brinjšek. Je priimek povezan z brinjem?
Zanima me, ali je v povedi Prireditev poteka od leta 1980 števnik 1980 glavni ali vrstilni. Po njem se vprašamo z vprašalnico »od katerega leta« in bi tako moral biti vrstilni, ampak se mi dvom poraja zato, ker ni na prvem mestu (pred samostalnikom, na katerega se navezuje).
Želel bi izvedeti, kdaj uporabljamo besedo delavnik in kdaj besedo delovnik. V raznih besedilih se namreč glede tega pojavlja kar nekaj nejasnosti. Ali razmišljam pravilno, ko menim, da se beseda delovnik nanaša na vse, kar je povezano s samim delom (prim. delovni dan, delovni čas, delovni pogoji ...), medtem ko se beseda delavnik nanaša na osebo, torej na delavca (prim. Človek je delaven. v pomenu 'voljan je dela, rad dela')?
Nekaj glede rabe vezniške rabe besede kako sem našla v SSKJ. Zanima pa me, ali je v spodnjih primerih kakšna razlika v pomenu, če je uporabljen veznik da oziroma kako. Zdi se mi, da je vsaj včasih v navedenih povedih bilo bolj zaželjeno, da se uporabi da, ne pa kako. Ali to še vedno velja? Ali bi kako lahko pomenil tudi na kakšen način?
- Pripovedoval je, kako/da je oče velikokrat prišel šele zjutraj domov.
- Spomnim se, kako/da smo včasih na roke kosili travnik za hišo.
- Siti smo bili njegovih obljub, kako/da nas bo peljal na izlet.
- Videla sem, kako/da je soseda obrezovala živo mejo.
SSKJ ima za pridevnik pretvorben primer pretvorbna pravila in pretvorbna slovnica, Pravopis pa pretvorbena slovnica. Sta pravilni obe obliki?
Ali lahko enoznačno in nedvoumno določimo vrsto besed (samostalnik, pridevnik itd.) v stavku in posledično dokažemo, da ima nek stavek le en, točno določen pomen?
Odgovor na to vprašanje je namreč bistvenega pomena za celoten pravni sistem ali katerokoli pogodbo. Namreč, če ne moremo enoznačno in nedvoumno določiti in dokazati pomenov vseh besed in celotnega stavka, glede na njegovo strukturo, potem uporabljamo fiktiven, subjektiven jezik, pri čemer vsi samo domnevamo, da se razumemo in da smo se o nečem sporazumeli. Dejansko stanje zakona, pogodbe, dogovora pa ni določen, ker temelji na dvoumnem, fiktivnem jeziku.
Kako narediti pridevnik iz besedne zveze socialno podjetništvo? V rabi se največ uporablja pisanje narazen: socialno podjetniški, po pravopisu pa bi se moralo pisati skupaj. Kaj upoštevati, česa se držati?
Kakšna je razlika med veznikoma kot in kakor?
Kdaj katerega uporabiti, kako je s stilno zaznamovanostjo?
Npr.:
Bolje je pisati kot/kakor poslušati.
Že lep čas se dogaja, da lektorji dosledno zamenjujejo pridevnik isti s pridevnikom enak, ko je to po mojem prepričanju napačno in proti jezikovnemu občutku. Ogledal sem si nekaj mnenj o tem na spletu, a nisem našel odločilne okoliščine, da namreč isti ne izhaja le iz fizične, ampak tudi zvrstne identitete. Na vratih neke trgovine je stalo v smislu, če najdete v drugi trgovini enak izdelek po nižji ceni, vam razliko v ceni povrnemo. Seveda niso pomislili na to, da lahko enak izdelek napravi tudi kak drug proizvajalec, in to precej ceneje.
Saj venomer beremo, kako Kitajci izdelujejo enake (ne samo podobne!) izdelke kot v Evropi ali Ameriki, a ti niso isti kot ti z našega konca zemeljske oble. Kako je s tem, si lahko razjasnimo z vprašanjem: ne vprašujemo po tem, kakšen izdelek lahko najdete v drugi trgovini (na katerega je mogoč odgovor enak), ampak kateri, ki da odgovor isti. Tako je tudi z že pregovornim obdobjem. V prvem trimesečju tega leta je bil dohodek tak, v enakem obdobju lani pa tak. Po logiki je to enako obdobje lani lahko prvo ali drugo ali tretje trimesečje ali pa, denimo, obdobje kakršnihkoli drugih treh mesecev, saj gre za količino. Tudi tokrat se lahko vprašamo, ali v katerem ali pa v kakšnem obdobju lani. Mišljeno je seveda isto obdobje, enako pa je napačno.
Ali pa to: lahko nas poslušate spet naslednji četrtek ob enakem času.
Edino pravilno je ob istem času. Saj tudi 3. decembra ne rečemo, da se je pesnik rodil na enak, marveč na današnji dan leta 1800. In takšnih primerov je še veliko.
Pred časom sem v neki reviji bral dolg prispevek v dveh nadaljevanjih o tem, kako se enaki izdelki po trgovinah v tujini dobijo ceneje. Bilo je prav mučno. Prepričan sem, da to ni bilo pisčevo maslo, ampak posledica lektorjevega posega.
V srednji šoli so nas nekdaj (pred Toporišičem) učili starodavnega pravila, da se v primeru zadrege vprašamo. Smo na to čisto pozabili?
Kako je z ločili (natančneje vejicami) pri zapisu uganke Šviga švaga čez dva praga?
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »