Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
sivéti sivím nedovršni glagol [sivéti]
    1. postajati siv
      1.1. dobivati sivo barvo las, dlak
ETIMOLOGIJA: ↑siv
Celotno geslo eSSKJ
stríc stríca samostalnik moškega spola [stríc]
    1. mamin ali očetov brat
      1.1. tetin ali stričev zakonski ali zunajzakonski partner
      1.2. ekspresivno moški, navadno neznan, starejši
      1.3. ekspresivno kdor lahko komu, zlasti sorodniku, prijatelju, zaradi svojega vplivnega položaja pomaga pridobiti službo, delo, privilegije, navadno v nasprotju z ustaljenimi postopki
STALNE ZVEZE: mrzli stric, stari stric
FRAZEOLOGIJA: stric z brado, stric iz Amerike, stric iz ozadja, stric Sam, Strici so mi povedali.
ETIMOLOGIJA: = cslov. stryicь ‛očetov brat’, hrv., srb. strȋc, češ. strýc < pslov.*strъjьcь, verjetno iz ide. *ph2trui̯o- ‛očetov’, iz *ph2ter- ‛oče’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
škljòc medmet
    1. posnema zvok pri sprožitvi fotografskega aparata
      1.1. ponazarja (neslišno) sprožitev (digitalnega) fotografskega aparata
      1.2. posnema zvok pri sprožitvi, premiku navadno v kovinski pripravi
      1.3. ponazarja premik, primerljiv s sprožitvijo, premikom v kovinski pripravi
    2. kot samostalnik, ekspresivno zvok ob sprožitvi fotografskega aparata
      2.1. kot samostalnik, ekspresivno sprožitev fotografskega aparata
      2.2. kot samostalnik, ekspresivno fotografski aparat
      2.3. kot samostalnik, ekspresivno zvok ob sprožitvi, premiku v kovinski pripravi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. onomatopeje škljȍc, ki posnema trk kovinskih delov v pripravi
Celotno geslo eSSKJ
šminkêr šminkêrja samostalnik moškega spola [šminkêr]
    neformalno kdor si prizadeva vzbujati pozornost z izbranim videzom, načinom oblačenja, obnašanja ali se mu to pripisuje
ETIMOLOGIJA: ↑šminka, v prvem pomenu prevzeto iz hrv., srb. šmìnker
Celotno geslo eSSKJ
šofírati šofíram nedovršni glagol [šofírati]
    1. manj formalno upravljati cestno motorno vozilo
    2. manj formalno, ekspresivno upravljati, usmerjati sploh
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. chauffieren, glej ↑šofer
Celotno geslo eSSKJ
talènt talênta samostalnik moškega spola [talènt]
    1. prirojena sposobnost, da se kaj dela zelo dobro, nadpovprečno
      1.1. kdor ima tako prirojeno sposobnost
    2. merska enota za izražanje mase, okoli 26 kg, ali denarna enota v stari Grčiji, Rimskem cesarstvu
FRAZEOLOGIJA: zakopati talent
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Talent in frc. talent iz lat. talentum, prvotno ‛utežna in denarna enota’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
tást tásta samostalnik moškega spola [tást]
    oče zakonske ali zunajzakonske partnerke ali partnerja
ETIMOLOGIJA: = stcslov. tьstь, hrv., srb. tȁst, rus. téstь, star. češ. test < pslov. *tьstь, dalje sorodno s stprus. tisties, morda sorodno s ↑teta - več ...
Celotno geslo eSSKJ
tástov tástova tástovo pridevnik [tástou̯ tástova tástovo] ETIMOLOGIJA: ↑tast
Celotno geslo eSSKJ
tášča tášče samostalnik ženskega spola [tášča]
    mama zakonske ali zunajzakonske partnerke ali partnerja
ETIMOLOGIJA: ↑tast
Celotno geslo eSSKJ
tragédija tragédije samostalnik ženskega spola [tragédija]
    1. drama, v kateri glavni junak zaradi neobvladljivih okoliščin, v spopadu z močnejšimi silami propade, je poražen; SINONIMI: žaloigra
    2. ekspresivno dogajanje, dogodek, ki zaradi trpljenja vzbuja močne občutke žalosti, pretresenosti, sočutja; SINONIMI: ekspresivno žaloigra
STALNE ZVEZE: moderna tragedija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Tragödie in) lat. tragoedia iz gr. tragōidía iz tragōidós ‛traged, igralec tragedije’ iz trágos ‛kozel’ + tvorjenka od ōidḗ ‛pesem’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
trágično prislov [trágično]
    1. takó, da zaradi trpljenja vzbuja močne občutke žalosti, pretresenosti, sočutja, ima hude, nepopravljive posledice
      1.1. ekspresivno takó, da je zelo neugodno, slabo
FRAZEOLOGIJA: Bilo bi smešno, če ne bi bilo tragično.
ETIMOLOGIJA: ↑tragični
Celotno geslo eSSKJ
ùh medmet
    1. izraža, da govorec občuti nezadovoljstvo s stanjem, ravnanjem koga
      1.1. izraža, da govorec občuti obžalovanje, nezadovoljstvo s svojim preteklim ravnanjem
    2. izraža, da govorec občuti zadrego, se obotavlja odgovoriti
    3. izraža, da govorec občuti veselje, zadovoljstvo
      3.1. izraža, da govorec občuti nostalgijo
      3.2. izraža, da govorec občuti olajšanje
      3.3. izraža, da govorec kaj občuduje
    4. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
      4.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
      4.2. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja izjavo, ki izraža veliko mero, stopnjo, kakovost česa
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot nem. uh, angl. ooh
Celotno geslo eSSKJ
vlákec vlákca samostalnik moškega spola [wlákəc]
    2. igrača, ki predstavlja vlak
    3. enostaven ples, pri katerem plesalci tvorijo premikajočo se kolono
STALNE ZVEZE: hitri vlakec, vlakec smrti
ETIMOLOGIJA: ↑vlak
Celotno geslo eSSKJ
žívio; in žívijo; in žívjo medmet
    1. manj formalno uporablja se, ko govorec koga pozdravi, zlasti znanca
    2. kot samostalnik manj formalen pozdrav, zlasti znanca
    3. ekspresivno uporablja se, ko govorec kaj pozdravi, sprejme z radostjo, zanosom
    4. starinsko uporablja se, ko govorec slovesno pozdravlja pomembno osebo
    5. kot samostalnik, starinsko slovesni pozdrav pomembne osebe
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. žȋvio, prvotno ‛bodi živ, naj živi’, iz ↑živeti - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
adoptíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na adoptante ali adoptirance: adoptivni oče; njegov adoptivni sin
SSKJ²
àli2 in ali vez. (ȁ)
1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov
a) ki se vsebinsko izključujejo: vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd; ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine; jaz ali ti, eden mora odnehati; recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se ne; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti; včasih okrepljen ali ubogaj ali boš pa tepen v nasprotnem primeru
b) ki kažejo na možnost izbire: naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige; naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug; pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru / srbski ali hrvaški jezik; marec ali sušec; v naslovih knjig Veseli dan ali Matiček se ženi
// za popravek ali dopolnitev prej povedanega: upanja je zelo malo ali pa nič; vrne se čez dve uri ali še prej; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime!
● pog. leto dni ali kaj je od tega približno; ekspr. prej ali slej bomo tudi z njim obračunali nekoč gotovo; ekspr. čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša sploh ne; ekspr. rada ali nerada, vrnila se bo tudi proti svoji volji; ekspr. naj bo tako ali drugače, jaz ostanem kakorkoli
2. star., v protivnem priredju za izražanje
a) nasprotja s prej povedanim; pa2, a5, toda: bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali; stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil; ekspr. denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti
b) nepričakovane posledice: konjički so majhni, ali neverjetno žilavi
3. v vprašalnih odvisnih stavkih za uvajanje vprašanja: še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli
// za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, ali je še živ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo
4. ekspr., v prislovni rabi za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti: moraš se odločiti: ali – ali
SSKJ²
alimênti tudi aliménti -ov m mn. (é ē; ẹ́ ẹ̄)
denarni prispevek za preživljanje, ki ga je kdo dolžen plačevati, preživnina: nezakonski oče mora plačevati alimente; prejemati alimente; tožila ga je za alimente
SSKJ²
altruíst -a m (ȋ)
altruističen človek, nesebičnež: bil je velik altruist; oče altruist, sin pa tak egoist!
SSKJ²
antagoníst -a m (ȋ)
1. kdor komu nasprotuje zaradi različnih idej, koristi; nasprotnik, tekmec: v jezikovnem pogledu je bil njegov antagonist; kot antagonista si v romanu stojita nasproti oče in sin
♦ gled. nosilec nasprotne igre v drami, protiigralec
2. farm. spojina, ki s svojo vezavo na receptor ovira ali prepreči delovanje kakšne druge v organizmu aktivne spojine: kalcijevi antagonisti proti angini in zvišanemu krvnemu tlaku; zdravljenje z dopaminskimi, s hormonskimi antagonisti; snov deluje kot antagonist bakra / antagonist receptorja
SSKJ²
apnénica -e ž (ẹ̑)
1. peč za žganje apna: postaviti apnenico
// vsebina apnenice: skuhati dve apnenici
2. obrat za žganje apna: oče dela v apnenici
Število zadetkov: 1086