- kdor vse vidi slabo, slabše, kot je, in pričakuje najslabše tudi za prihodnost; SINONIMI: črnogled
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
- pisanje pesmi; SINONIMI: pesnikovanje
- 1. v nekaterih zvezah v obliki plitki ki ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitev
- 4. v obliki plitki ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitev
- 5. ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitev
FRAZEOLOGIJA: plitek žep, s plitkim žepom
ETIMOLOGIJA: = cslov. plytъkъ, hrv., srb. plítak, češ. plytký < pslov. *plytъ(kъ) iz *plyti ‛teči’, prvotni pomen je verjetno *‛tekoč’ - več ...
- 1. zelo se pohvaliti, izpostaviti s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem
- 2. ekspresivno imeti kaj, kar vzbuja ponos, občudovanje, zadovoljstvo; SINONIMI: ekspresivno bahati se
- 1. evfemistično umazati z iztrebki
- 2. v obliki pokakati se, evfemistično po prebavljanju izločiti odvečne snovi iz črevesja
- 3. v obliki pokakati se, neformalno, slabšalno imeti do koga, česa negativen, brezbrižen odnos
- 4. v obliki pokakati se, neformalno, slabšalno ustrašiti se in zato popustiti, ne opraviti naloge
ETIMOLOGIJA: ↑kakati
- 2. neformalno, slabšalno kdor je umazan, zanikrn ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno prašič, slabšalno pujs
- 3. neformalno, slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno prašič, slabšalno pujs
ETIMOLOGIJA: ↑prase
- 1. neformalno svinja
- 2. neformalno, slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, slabšalno prašič, slabšalno pujs
- 2.1. neformalno, slabšalno kar vzbuja odpor, jezo, čustveno prizadetost
ETIMOLOGIJA: ↑prase
- 1. izdelovati nit s sukanjem, tanjšanjem kosmov
- 1.1. delati pajčevino, ovoj s sukanjem, navijanjem posebnega izločka
- 2. oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva
- 2.1. ekspresivno oddajati temu podoben zvok ob občutju ugodja, zadovoljstva
- 2.2. ekspresivno govoriti, pripovedovati z glasom, podobnim takemu zvoku
- 2.3. ekspresivno oddajati temu podoben zvok ob pravilnem, tekočem delovanju
- 3. navadno slabšalno veliko, dolgovezno govoriti, navadno brez pravega namena, želje po dejanjih
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pręsti, hrv., srb. prȅsti, rus. prjástь, češ. příst < pslov. *pręsti, sorodno litov. sprę́sti ‛razpenjati, napenjati’, latv. spriêst ‛razprostirati, raztegovati, napenjati’, ags. sprindel ‛zanka za ptiče’, vse iz ide. *(s)pren(H)d(h)- ‛vleči, napenjati’ - več ...
- 1. kači podoben živorodni kuščar z daljšim trupom rjavkaste barve brez nog; primerjaj lat. Anguis fragilis
- 2. ekspresivno kdor ima izrazito okvaro vida
- 3. slabšalno kdor česa ni zmožen, pripravljen videti, dojeti, upoštevati
ETIMOLOGIJA: ↑slep
- 1. posnema zvok pri sprožitvi fotografskega aparata
- 1.1. ponazarja (neslišno) sprožitev (digitalnega) fotografskega aparata
- 1.2. posnema zvok pri sprožitvi, premiku navadno v kovinski pripravi
- 1.3. ponazarja premik, primerljiv s sprožitvijo, premikom v kovinski pripravi
- 2. kot samostalnik, ekspresivno zvok ob sprožitvi fotografskega aparata
- 2.1. kot samostalnik, ekspresivno sprožitev fotografskega aparata
- 2.2. kot samostalnik, ekspresivno fotografski aparat
- 2.3. kot samostalnik, ekspresivno zvok ob sprožitvi, premiku v kovinski pripravi
- 1. neformalno sodelovati, ukvarjati se s športom, športno igro, zlasti za več igralcev
- 2. neformalno z glasbilom ustvarjati, proizvajati glasbo
- 2.1. neformalno oddajati, proizvajati zvok sploh
- 3. neformalno poustvarjati besedilo, scenarij
- 4. tudi v obliki špilati se, neformalno poskušati prepričljivo, učinkovito delovati v vlogi, ki odstopa od običajne
- 4.1. tudi v obliki špilati se, neformalno delovati, vesti se, kot da kdo ima določeno lastnost
- 5. neformalno igrati računalniške igrice
- 6. neformalno sodelovati v namizni družabni igri s kartami, figurami
- 7. neformalno delovati
- 8. v obliki špilati se, neformalno delati kaj, vesti se neresno, lahkomiselno, predrzno, brez razmisleka o možnih posledicah
- 8.1. v obliki špilati se, neformalno delati kaj za zabavo, razvedrilo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz srvnem. spilen, nem. spielen ‛igrati’, prvotno ‛plesati’ - več ...
- 1. prirojena sposobnost, da se kaj dela zelo dobro, nadpovprečno
- 1.1. kdor ima tako prirojeno sposobnost
- 2. merska enota za izražanje mase, okoli 26 kg, ali denarna enota v stari Grčiji, Rimskem cesarstvu
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Talent in frc. talent iz lat. talentum, prvotno ‛utežna in denarna enota’ - več ...
- 1. ki je v z zvezi z vevericami 1.
- 1.1. ki je del telesa veveric 1. ali se pridobiva s telesa veveric 1.
- navadno po železnih tirih vozeče vozilo iz med seboj povezanih vagonov, ki jih vleče lokomotiva
FRAZEOLOGIJA: kot ekspresni vlak, loviti zadnji vlak (za kaj), ujeti zadnji vlak (za kaj), vlak smrti, vreči se pod vlak, zadnji vlak (za kaj), zadnji vlak (za kaj) je odpeljal (komu), zamuditi vlak (za kaj)
ETIMOLOGIJA: kakor češ. vlak, hrv., srb., vlȃk, prvotno ‛vlečenje, vleka’, iz ↑vleči, kalk po nem. Zug ‛vlak’ iz ziehen ‛vleči’ - več ...
- 1. oddati ali začeti oddajati močen, globok zvok, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih
- 1.1. premakniti se ob oddajanju takega zvoka
- 2. navadno brezosebno, ekspresivno z govorjenjem, kričanjem, premikanjem, navadno več oseb, povzročiti ali začeti povzročati močne, globoke zvoke, hrup
- 2.1. ekspresivno pojaviti se, izraziti se kot tak zvok
- 3. navadno brezosebno zaznati ali začeti zaznavati v sebi neprijeten, glasen, globok zvok, zlasti ob slabem počutju ali vznemirjenosti
- 4. ekspresivno pojaviti se v veliki meri, tako da je to očitno, zaznavno
- 1. kdor se poklicno ukvarja s pridelovanjem zelenjave; SINONIMI: zelenjadar
- 1.1. kdor se poklicno ukvarja s prodajo sadja in zelenjave, zlasti na stojnici; SINONIMI: zelenjadar
- 2. ekspresivno kdor (rad) jé zelenjavo
- 1. navadno neprimerno, nespoštljivo govorjenje, ravnanje z namenom prizadeti, ponižati koga, zlasti z izpostavljanjem njegovih pomanjkljivosti, (domnevnih) napak
- 1.1. lastnost česa, da kaže, izraža tako neprimerno, nespoštljivo govorjenje, ravnanje
- 1.2. iz prava lastnost česa, da namerno širi, izpostavlja domnevne, neresnične trditve o drugem z namenom škodovanja njegovi časti in ugledu
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
nenaklonjenost, odpor do kake osebe ali stvari: čutiti, imeti, kazati antipatijo do koga; ta lik je orisan z očitno antipatijo / zatajil je svoja osebna nagnjenja in antipatije; zdaj ne gre za simpatije ali antipatije
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- ...
- 35
- Naslednja »