Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

pesimíst pesimísta samostalnik moškega spola [pesimíst]
    kdor vse vidi slabo, slabše, kot je, in pričakuje najslabše tudi za prihodnost; SINONIMI: črnogled
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Pessimist iz frc. pessimiste, glej pesimizem
pésnjenje pésnjenja samostalnik srednjega spola [pésnjenje] ETIMOLOGIJA: pesniti
plítek plítka plítko pridevnik [plítək]
    1. v nekaterih zvezah v obliki plitki ki ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitev
      1.1. ki ne sega globoko, zajema le manjše področje pod površino; SINONIMI: plitev
    2. ki ima manjšo kapaciteto; SINONIMI: plitev
    3. ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitev
    4. v obliki plitki ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitev
    5. ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitev
      5.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivno plitev
      5.2. ekspresivno ki se ne pojavlja v visoki, zadostni stopnji; SINONIMI: ekspresivno plitev
      5.3. ekspresivno ki je vsebinsko prazen, nezadosten; SINONIMI: ekspresivno plitev
STALNE ZVEZE: plitki relief
FRAZEOLOGIJA: plitek žep, s plitkim žepom
ETIMOLOGIJA: = cslov. plytъkъ, hrv., srb. plítak, češ. plytký < pslov. *plytъ(kъ) iz *plyti ‛teči’, prvotni pomen je verjetno *‛tekoč’ - več ...
pobaháti se pobahám se tudi pobáhati se pobáham se dovršni glagol [pobaháti se] tudi [pobáhati se]
    1. zelo se pohvaliti, izpostaviti s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem
    2. ekspresivno imeti kaj, kar vzbuja ponos, občudovanje, zadovoljstvo; SINONIMI: ekspresivno bahati se
ETIMOLOGIJA: bahati se
pokákati pokákam dovršni glagol [pokákati]
    1. evfemistično umazati z iztrebki
    2. v obliki pokakati se, evfemistično po prebavljanju izločiti odvečne snovi iz črevesja
    3. v obliki pokakati se, neformalno, slabšalno imeti do koga, česa negativen, brezbrižen odnos
    4. v obliki pokakati se, neformalno, slabšalno ustrašiti se in zato popustiti, ne opraviti naloge
FRAZEOLOGIJA: pokakati se v hlače
ETIMOLOGIJA: kakati
prásec prásca samostalnik moškega spola [prásəc]
    1. neformalno prašič; SINONIMI: neformalno prase, ekspresivno pujs
    2. neformalno, slabšalno kdor je umazan, zanikrn ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno prašič, slabšalno pujs
    3. neformalno, slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno prašič, slabšalno pujs
FRAZEOLOGIJA: kot prasec, Prekleti prasec!
ETIMOLOGIJA: prase
prasíca prasíce samostalnik ženskega spola [prasíca]
    1. neformalno svinja
    2. neformalno, slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, slabšalno prašič, slabšalno pujs
      2.1. neformalno, slabšalno kar vzbuja odpor, jezo, čustveno prizadetost
FRAZEOLOGIJA: kot prasica, Prekleta prasica!
ETIMOLOGIJA: prase
prêsti prêdem tudi présti prédem nedovršni glagol [prêsti] tudi [présti]
    1. izdelovati nit s sukanjem, tanjšanjem kosmov
      1.1. delati pajčevino, ovoj s sukanjem, navijanjem posebnega izločka
    2. oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva
      2.1. ekspresivno oddajati temu podoben zvok ob občutju ugodja, zadovoljstva
      2.2. ekspresivno govoriti, pripovedovati z glasom, podobnim takemu zvoku
      2.3. ekspresivno oddajati temu podoben zvok ob pravilnem, tekočem delovanju
    3. navadno slabšalno veliko, dolgovezno govoriti, navadno brez pravega namena, želje po dejanjih
FRAZEOLOGIJA: presti mreže (okrog koga, okrog česa, okoli koga, okoli česa), presti čas, presti kot mačka, trda prede komu, čemu
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pręsti, hrv., srb. prȅsti, rus. prjástь, češ. příst < pslov. *pręsti, sorodno litov. sprę́sti ‛razpenjati, napenjati’, latv. spriêst ‛razprostirati, raztegovati, napenjati’, ags. sprindel ‛zanka za ptiče’, vse iz ide. *(s)pren(H)d(h)- ‛vleči, napenjati’ - več ...
psôvka psôvke samostalnik ženskega spola [psôu̯ka]
    žaljiva beseda, ki jo kdo izreče komu, ko izraža jezo nad njim
ETIMOLOGIJA: psovati
slépec slépca samostalnik moškega spola [slépəc]
    1. kači podoben živorodni kuščar z daljšim trupom rjavkaste barve brez nog; primerjaj lat. Anguis fragilis
    2. ekspresivno kdor ima izrazito okvaro vida
    3. slabšalno kdor česa ni zmožen, pripravljen videti, dojeti, upoštevati
FRAZEOLOGIJA: še slepec vidi (kaj)
ETIMOLOGIJA: slep
škljòc medmet
    1. posnema zvok pri sprožitvi fotografskega aparata
      1.1. ponazarja (neslišno) sprožitev (digitalnega) fotografskega aparata
      1.2. posnema zvok pri sprožitvi, premiku navadno v kovinski pripravi
      1.3. ponazarja premik, primerljiv s sprožitvijo, premikom v kovinski pripravi
    2. kot samostalnik, ekspresivno zvok ob sprožitvi fotografskega aparata
      2.1. kot samostalnik, ekspresivno sprožitev fotografskega aparata
      2.2. kot samostalnik, ekspresivno fotografski aparat
      2.3. kot samostalnik, ekspresivno zvok ob sprožitvi, premiku v kovinski pripravi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. onomatopeje škljȍc, ki posnema trk kovinskih delov v pripravi
špílati špílam nedovršni glagol [špílati]
    1. neformalno sodelovati, ukvarjati se s športom, športno igro, zlasti za več igralcev
    2. neformalno z glasbilom ustvarjati, proizvajati glasbo
      2.1. neformalno oddajati, proizvajati zvok sploh
    3. neformalno poustvarjati besedilo, scenarij
    4. tudi v obliki špilati se, neformalno poskušati prepričljivo, učinkovito delovati v vlogi, ki odstopa od običajne
      4.1. tudi v obliki špilati se, neformalno delovati, vesti se, kot da kdo ima določeno lastnost
    5. neformalno igrati računalniške igrice
    6. neformalno sodelovati v namizni družabni igri s kartami, figurami
    7. neformalno delovati
    8. v obliki špilati se, neformalno delati kaj, vesti se neresno, lahkomiselno, predrzno, brez razmisleka o možnih posledicah
      8.1. v obliki špilati se, neformalno delati kaj za zabavo, razvedrilo
FRAZEOLOGIJA: špilati frajerja, špilati klovna, kaj ne špila (s kom, s čim)
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz srvnem. spilen, nem. spielen ‛igrati’, prvotno ‛plesati’ - več ...
talènt talênta samostalnik moškega spola [talènt]
    1. prirojena sposobnost, da se kaj dela zelo dobro, nadpovprečno
      1.1. kdor ima tako prirojeno sposobnost
    2. merska enota za izražanje mase, okoli 26 kg, ali denarna enota v stari Grčiji, Rimskem cesarstvu
FRAZEOLOGIJA: zakopati talent
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Talent in frc. talent iz lat. talentum, prvotno ‛utežna in denarna enota’ - več ...
véveričji véveričja véveričje pridevnik [véveričji] ETIMOLOGIJA: veverica
vlák vláka samostalnik moškega spola [wlák]
    navadno po železnih tirih vozeče vozilo iz med seboj povezanih vagonov, ki jih vleče lokomotiva
STALNE ZVEZE: cestni vlak, ekspresni vlak, hitri vlak, lebdeči vlak, magnetni vlak, muzejski vlak, oklepni vlak, oprtni vlak, spalni vlak, sprinterski vlak, šprinterski vlak, turistični vlak, vlak smrti, zeleni vlak
FRAZEOLOGIJA: kot ekspresni vlak, loviti zadnji vlak (za kaj), ujeti zadnji vlak (za kaj), vlak smrti, vreči se pod vlak, zadnji vlak (za kaj), zadnji vlak (za kaj) je odpeljal (komu), zamuditi vlak (za kaj)
ETIMOLOGIJA: kakor češ. vlak, hrv., srb., vlȃk, prvotno ‛vlečenje, vleka’, iz vleči, kalk po nem. Zug ‛vlak’ iz ziehen ‛vleči’ - več ...
zabučáti zabučím dovršni glagol [zabučáti]
    1. oddati ali začeti oddajati močen, globok zvok, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih
      1.1. premakniti se ob oddajanju takega zvoka
    2. navadno brezosebno, ekspresivno z govorjenjem, kričanjem, premikanjem, navadno več oseb, povzročiti ali začeti povzročati močne, globoke zvoke, hrup
      2.1. ekspresivno pojaviti se, izraziti se kot tak zvok
    3. navadno brezosebno zaznati ali začeti zaznavati v sebi neprijeten, glasen, globok zvok, zlasti ob slabem počutju ali vznemirjenosti
    4. ekspresivno pojaviti se v veliki meri, tako da je to očitno, zaznavno
ETIMOLOGIJA: bučati
zelenjávar zelenjávarja samostalnik moškega spola [zelenjávar]
    1. kdor se poklicno ukvarja s pridelovanjem zelenjave; SINONIMI: zelenjadar
      1.1. kdor se poklicno ukvarja s prodajo sadja in zelenjave, zlasti na stojnici; SINONIMI: zelenjadar
    2. ekspresivno kdor (rad) jé zelenjavo
ETIMOLOGIJA: zelenjava
žaljívost žaljívosti samostalnik ženskega spola [žaljívost]
    1. navadno neprimerno, nespoštljivo govorjenje, ravnanje z namenom prizadeti, ponižati koga, zlasti z izpostavljanjem njegovih pomanjkljivosti, (domnevnih) napak
      1.1. lastnost česa, da kaže, izraža tako neprimerno, nespoštljivo govorjenje, ravnanje
      1.2. iz prava lastnost česa, da namerno širi, izpostavlja domnevne, neresnične trditve o drugem z namenom škodovanja njegovi časti in ugledu
ETIMOLOGIJA: žaljiv

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
antipatíja -e ž (ȋ)
nenaklonjenost, odpor do kake osebe ali stvari: čutiti, imeti, kazati antipatijo do koga; ta lik je orisan z očitno antipatijo / zatajil je svoja osebna nagnjenja in antipatije; zdaj ne gre za simpatije ali antipatije
SSKJ²
bedáštvo -a s (ȃ)
ekspr. lastnost bedastega človeka: njegovo bedaštvo je vedno bolj očitno
Število zadetkov: 692