Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
malati -am nedov. slikati: je teshku enimu piſsat katerj nihdar nej perya v'roki imel, ali enimu plavat, kateri nihdar nej v'vodi bil, ali malat nedol. kateri ſe nej poprej vuzhil ǀ S. Sebaſtianus ſe mala 3. ed. s' ſtrelamy ǀ ò vy Malary, de ſmert bres ozhy malate 2. mn. ǀ per S. Marcu vſelej Leva malaio 3. mn. ǀ ta imenitni Burlamacchi je malal del. ed. m en lep peld v'zerkui ǀ Ti Sakonski pak sò moliliboga Hymenea. Kateriga sò malali del. mn. m v' podobi eniga mladenizha ← nem. malen < srvnem. mālen ‛slikati’
Svetokriški
Mametes m osebno lastno ime Mamet: Vitus, inu Mametes im. ed. ſta li ſedem lejt ſtara bila, inu kadar ſo yh gajshlali, shgali, inu martrali na vus glaſs ſo kakor dua Angelza zhast G: Bogu peila (I/1, 95) Mámet, mučenec, ki se omenja v eni od legend o sv. Vidu.
Svetokriški
Mancius m osebno lastno ime Mancij: Pravi shlahtni Gospudje ſò bily uni trje Bashadory is noviga ſvejta v'Rim poslani, od katerih pishe Daniel Bartolus: Enimu je bilu imè Manzius im. ed., timu drugimu Joannes, timu trjetimu Julianus (V, 31) O odposlancih z imeni Mancius, Joanez in Julianus piše Daniel Bartol; → Bartolus.
Svetokriški
Marija -e ž osebno lastno ime 1. Marija: By rady takrat vidly, de bi Maria im. ed. Diviza vam na pumozh prishla ǀ Maria im. ed. Diviza nihdar nej hotela Judom povedat v' kakorshni vishi je ona Chriſtuſa snoſsila ǀ leto resnizo sprizhat Firshtna Maria im. ed. Alexandra Parmelanskiga Firshta shena ǀ Nesapovej greſhenzam de bi imele eno tako pokuro delat kakor Maria im. ed. Egiptiaca ǀ Maria im. ed. Madalena nekatere ſolsice prelije ǀ Dokler S. Troijza tebe ſamo je bila v pozhetvi pognadala, o Moria im. ed. ǀ Sveta Maria im. ed. Ogniacenſis im. ed. ſe nej sa uredno dershala, roko eniga Mashnika kushenti ǀ Veſselil ſe je tudi Sijn Boshij na danaſhi dan rojſtva Marie rod. ed. Divize ǀ S. Duh pravi od Mariæ rod. ed. Divize, de imà rokè sdrakslane ǀ v'trupli te ner zhiſtishi Divize Marje rod. ed. ǀ Bug bode ozhistel tuoju duſho, kakor Marij daj. ed. Magdaleni ǀ Spodobnu je tedai de Marij daj. ed. Divizi vſo zhast, inu lubesan isKashemo ǀ ſe perkloni k'Marij daj. ed., ter pravi ǀ rezite k' MARII daj. ed. Patroni S. Roshenkranza ǀ de bi Mary daj. ed. Divizi na shlusbo nestregil ǀ MARY daj. ed. Divizi ſo ſe perporozhili ǀ Chori teh Angelou ſo Mare daj. ed. Divizi napruti shli ǀ Ti shena ſe podstopish tiga nesramniga malika Adonida molit, inu na Mario tož. ed. Diuizo posabit ǀ kadar en nezhiſt, nesramen shlovek je v'Mario tož. ed. pogledal ǀ ſledni ſe je pofliſsal ta nar blishnishi per Marij mest. ed. biti ǀ ſe nenajde v' Mary mest. ed. obeden tadu, obeden madesh, ali pomankajne ǀ Angelzi ſo vidili v'Marij mest. ed. nijh zhistost, inu nadolshnost ǀ by rady takrat s'S. Mario or. ed. Magdaleno s'vaſhimy ſolſsamy noge Christuſhave oprali ǀ ſo nashli Detètce s'Mario or. ed. njegovo Materjo red 2. Mirjam: ſtu taushent ludy je bilu pomerlu, v'mej katerimi je bil tudi vmer Aron, Mojſes, inu njega ſeſtra Maria im. ed. ǀ Pregreshj Aron, inu njegova Seſtra Maria im. ed., sakaj ſta marmrala zheſs ſvojga brata Mojſeſſa ǀ ſara je bila lepa ſa volo nje pokorshine … Mojſeſava Seſtra Maria im. ed. ſa volo nje hvaleshnoſti 1. Sv. Maríja, Kristusova mati (SP Lk 1,16) 2. Maríja (16. stol.), žena Alessandra Farneseja; → Aleksander 7. 3. → Egiptiaka 4. → Magdalena 5. Sv. Maríja Oigniéška (pribl. 1177–1213), mistikinja 6. Mírjam, lat. V Maria, Aronova in Mojzesova sestra (SP 2 Mz 15,20, 4 Mz 26,59)
Svetokriški
Mateus -a m osebno lastno ime Matej: Je JESUS vidil eniga zhloveka na zollu ſidezhiga, timu je bilu imè Mattheus im. ed. ǀ O Sveti Matheus im. ed. ǀ Pishe Matthæus im. ed. Roderus, de try Karsheniki ſò raishali is Antiochiæ v'tu meſtu Thracunta ǀ Bushtvu radovolnu S. Mattheuſa rod. ed. ǀ spumnite … Vy ozhitni greshniki na Mattheuſa tož. ed. ǀ samerkanu najdem per S: Mattheusu mest. ed. 1. Učena različica Mateus je bistveno redkejša od ljudske → Matevž. 2. Na robu je referenca Math Rod. in Virid. Verjetno ni mišljen agl. historiograf in hagiograf Mattheus Paris (pribl. 1200–1259), pri katerem se ne omenja naslova Virid.
Svetokriški
Medved -a m osebno lastno ime Orso: na dan S. Medveda rod. ed., kateri je sapovedan prasnik ǀ nikar ne dellaj danas sakaj je prasnik S. Medveda rod. ed. … aku on je Medved jeſt ſim pſs (II, 320) Sv. Órso (med 6. in 9. stol.), ki ga častijo zlasti v Val d'Aosti, je bil duhovnik, morda škof. O njegovem življenju je znano malo zanesljivega. Ime je Janez Svetokriški prevedel (it. orso pomeni ‛medved’) zaradi besedne igre.
Svetokriški
mehak -hka prid. 1. mehak: v'Ieſenu, kadar ta grosd je mehak im. ed. m, inu ſladak ǀ mehka im. ed. ž postela ſe vam bo terda, kakor kamen sdela ǀ ieſik nej obedn mezh, ampak ena mehka im. ed. ž slaba reizh ǀ vaſhe ſerze ie mehku im. ed. s kakor vuſik ǀ is ſvoje mehke rod. ed. ž poſtele ǀ Shene pak, de ſi lih ſe skregaio, vener dokler ſo mehkiga rod. ed. s ſerza hitru poſabio, inu odpu ſtè ǀ ſonze oterdj to gillu, inu mehak tož. ed. m ſturj ta vſik ǀ kakor de bi bily na eno mehko tož. ed. ž blaſino perleteli ǀ nasha natura je taku Slaba, de li po mehkim mest. ed. m poti hozhe hodit ǀ kakor de bi na eni mehki mest. ed. ž blasini leshal ǀ Mehkam daj. mn. poſtelam ſo odpovedali, ter na goli semli, s'enem tardem kamenam pot glavo ſo leshali ǀ ſim ſe valal po mehkih mest. mn. poſtelah 2. netrden, krhek: vener mu oſtane ſlabust te k'hudimu nagnene nature, katera je kakor glash mehka im. ed. ž, sakaj kakor edn tega drokne prezei ſe resbie primer.> O velika muzh gnade S. Duha! katera naſs sicer ſlabe inu mehkejshi tož. mn. m kahor glash, ſturi mozhne inu ſtonovitne kakor de bi bily s'kamena, ali s'sheleſa
Svetokriški
meso -a s 1. meso: shupa ſe reslye meſſu im. ed. ſe v' pepeli povala ǀ sposnaj de je bilu domazhe, niKar divje meſsu im. ed. ǀ Kadai nar vezh Meſſarij meſſa rod. ed. ſiſezhejo ǀ ſi s'meſsa rod. ed., inu krij, nikar s'kamjna, ſi na semli, nikar v' Nebeſsijh ǀ s'jutrai, inu s'vezher Eliaſu meſſu tož. ed., inu kruh ſo noſſili ǀ v'Postu taku dobru meſsu tož. ed. jejsh, kakor o Pustu ǀ S' poshreshnostio je bil sapelal Eſava Iſraeliterje s' zhebulam. Levite s' tem ſrovem meſsam or. ed. ǀ dusho pak vidit memorimo, dokler s' meſſom or. ed. je pokrita 2. človeško telo: meſſu im. ed. skuſi zartlaine zhloveka ſapele ǀ s'kruha rata S: Meſsu im. ed., s'vina S: krij Naſhiga Odrèshenika ǀ karkuli messu im. ed., ali telu shelij, temu nemorio odpovedat ǀ s'mladiga ſe je bil podal lushtom tiga ſveta, inu meſſa rod. ed. ǀ brumnost nashiga meſsa rod. ed., inu svetust nashiga Duha ſe najde, inu doſseshe s'kuſi strah Boshij ǀ je bila vſa podana lushtam tiga meſa rod. ed. ǀ taiſti kateri menio hudizhu, inu lushtam ſvojga meſſà rod. ed. ǀ per luſtah tiga ſapelaviga meſsà rod. ed. ǀ raishi hozheo ſvejtu shlushit, kateri ogolufa; meſsi daj. ed., kateru dusho umadesha ǀ dokler nej ſta Boga ſa ſvit, ampak nyh greshnu meſſu tož. ed., inu hudizha vprashala, ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela ǀ je tudi terbej de ti zhistu, inu brumnu shivish, de tuoje meſsu tož. ed. s'postam noter dershish V primerih, kot je zadnji zapis pod prvim pomenom, ni mogoče ločiti med obema pomenoma.
Svetokriški
Metafrastes m osebno lastno ime Metafrast: Taku pisheo Theophilactus, Metafraſtes im. ed., Niceforus Calixtus, inu drugi Sveti Phiſſary ǀ Metaphraſtes im. ed. pjshe od naſhiga Lubiga S. Blasha ǀ kakor pishe Metofraſtes im. ed. ǀ Lete miſli je bil Metophraſtes im. ed. Símeon Metafrást, gr. Συμεὸν ὁ Mεταφραστής (10. stol.), zbiratelj legend o življenju svetnikov
Svetokriški
milostiv -a prid. usmiljen, milostljiv: O Bug bodi miloſtiu im. ed. m meni, greshniku ǀ shiher ſe Bug reshali, dokler je miloſtvu im. ed. m ǀ sakaj tulikajnkrat ò milostivi im. ed. m dol. Gospud to greshno dusho poklizhesh ǀ Ah Miloſtovi im. ed. m dol. Goſpud ǀ ò Miloſtoui im. ed. m dol. Bug ǀ v' negnadi taku miloſtoviga rod. ed. m Gospuda nebò shivil ǀ s'te miloſtove rod. ed. ž roke Boshje ǀ Isvelizhani ſo ty miloſtivi im. mn. m ǀ Shegnane tvoje miloſtive im. mn. ž rokè ǀ ſe je sapledla okuli teh miloſtouih rod. mn. noh Chriſtuſa JEſuſa ǀ je bila padla k' miloſtivem daj. mn. nogam tiga Odreshenika ǀ nihdar ſvoje Milostive tož. mn. ž ozhy neoberne od te greshne sgrevane dushe ǀ ſvoje miloſtovie tož. mn. ž ozhij nar rajshi oberne na takushno sgrevano dusho ǀ bosh shlishala taiste milostve tož. mn. ž beſsede ǀ pogleda s' ſvojmi miloſtivimi or. mn. ozhmy na pokuro ǀ s'taistimy beſsedamy milostivimy or. mn. k'pokuri ga je vabila ǀ s'mojmi ozheſsamij milostovimi or. mn. bodem na vaſs gledal ǀ greshinze pak s'milostovimi or. mn. beſsedomij je podvuzhil ǀ G. Bug je s' ſvojmi miloſtmi or. mn. ozhmi na nas pogledal Zapisi priponskega i z o kažejo na naglas mílostiv.
Svetokriški
misleoč delež. misleč: satoraj miſli eno teshko rejzh ijm sapovedat miſleozh de s'tem ijh bo odvernil o Malikovajna (I/1, 135) ǀ tezhe, misleozh taiſtiga na drobne koſſe reſekat (V, 594)
Svetokriški
moč -i ž moč: katerimu h'perglihi, sledna muzh im. ed. je ſlaba, ſledna lepota je garda ǀ O velika mozh im. ed. tiga dobriga exempelna ǀ nijmaio mozhij rod. ed., nijmaio ſerza, ſo ſlabi inu strashlivi ǀ v'katerem ſe najdeio vſi zhudeſhi, inu Mirakelni moje Nebeſke mozhy rod. ed. ǀ od te velike mozhi rod. ed. Boga teh Karshenikou veliku govorit je shlishal ǀ vſy Lutersh, inu Calvinish Ludje nimaio tulikajn mozhj rod. ed., de bi skuſi nyh vero eniga kruleuiga kojna osdravili ǀ To veliko muzh tož. ed. Boshjo ſo perſileni ſposnati kananery ǀ skuſi mozh tož. ed. ſvetiga Duhà ſi bila snoſila ǀ raſte, inu na mozhi mest. ed. gori jamle ǀ te bolne je oſdravila, te sdrave per mozhi mest. ed. ohranila ǀ Lucifer s'vſo ſvojo mozhio or. ed. bi ſe vaſs bal ǀ Solimanus Turshki Ceſſar je bil s' veliko mozhio or. ed. oblegil tu meſtu Rodi ǀ s'mozhio or. ed. s' shelesno rokavizo po uſtih udari, de kry s' uſt mu ſe ulie ǀ Nad katero veliko mozhjo or. ed. ſe zhudi S. Bernardus ǀ vſe paklenske mozhij im. mn. morio pobegnit de li tu s. Ime sashlishjo ǀ Svesde bodo s'Nebeſs padale, mozhy im. mn. Nebeſhke ſe bodo od ſtraha treſle
Svetokriški
moči morem nedov. moči: zhakam dokler ner vezh morem 1. ed. ǀ nemorem +1. ed. terpeti, di bi my dva ſaurashnika bila ǀ dokler grevinge nomorem +1. ed. imèti ǀ Sapovedaj aku moresh 2. ed. deſsu de ne bo tebe ſmozhil ǀ kaj ſhe vezh morish 2. ed. sheleti, ali imejti ò verna Dusha ǀ ti nemoresh +2. ed. to gnado ijm sturiti ǀ pred Bugam vener nemorish +2. ed. sakriti ǀ tvojga blishniga nemorish +2. ed. vidit ǀ en takorshen duor ſe more 3. ed. perglihat enimu zhebelskimu pannu ǀ ſam ſebi pres pumozhi Boshje pomagat nemore +3. ed. ǀ pravi de pres tuoje Pershone shivejti namore +3. ed. ǀ K'snaminu te savese eno rano ſi ſturita na roKi, taKu de bi lih hotela edn na tiga drugiga posabil nemorita +3. dv., saKaj ta obluba je naroKi samerKana ǀ vſy morimo 1. mn. isvelizheni biti, aku li vſakateri po ſvojm ſtanu bo shivil ǀ kaj ſe hozhe nemozemo +1. mn. vſe bity, kakor je bila S: Brida ǀ taiste lahke, inu S. Sapuvidi dershati nemorimo +1. mn. ǀ nemoremo +1. mn. vſe bity, kakor S: Theresia ǀ My ſe memorimo +1. mn. potroshtat ǀ vy delauzi, inu poſli ne morete 2. mn. rezhi de vaſhe opravilu, inu antvarh vam ſo napotu de nemorite +2. mn. G: Bogu shlushiti ǀ kóku vy shene morite 2. mn. rezhi, de hudizh vaſs je omotil ǀ kakor morio 3. mn. ſprizhat taisti, kateri vezhkrat ſe per merlizhah najdeo ǀ kaku moreo 3. mn. is verhou teh ner vikshih hribou ſtudenizi ſverat ǀ nihdar nemorio +3. mn. nyh volo ſturiti ǀ tatije okraſti tebe nemoreo +3. mn. ǀ ni vejter, ni ſonze ga nemorjo +3. mn. reſtajati ǀ enu terdu ſerze udobi, kateru nimorio +3. mn. omezhit ni dobre misli, ni Svete Pridige ǀ kej bo nashal tukushnu oroshje, is katerom ſe bo mogal del. ed. m branit pred Boshyo ſtrelo ǀ vekshi snamina ſvoje lubesni nam nej magal del. ed. m puſtiti ǀ grehe G. Bug nej mogàl del. ed. m vezh sanashat ǀ obeden nej migal del. ed. m nio od hudizha reshit ǀ David nej nikoli mugu del. ed. m sadosti Boga sahualit ǀ Sdaj menem de obedn ſe nemore sgovorit, de bi po leteh shtengah te lubesni ne morel del. ed. m hodit ǀ ta zhlovik bi nemogal +del. ed. m od tuistih ſe lozhit ǀ takushna shlahta malu bo mogla del. ed. ž pomagat ǀ nej pryaſnoſti na semli taku velike, de bi nemogla +del. ed. ž farataria noter skrita biti ǀ obenu oroshje vas nebo moglu del. ed. s ranit ǀ yh sherma, inu brani pred vſem tem kar bi ym moglu del. ed. s shkodovat ǀ Ismael inu Iſaac … nej sta mogla del. dv. m pod eno ſtreho prebivat ǀ imaio malu buqvi, de bi ſi mogli del. mn. m pomagat ǀ vaſs ſtan vam nej napotu, de bi nemogli +del. mn. m G: Bogu shlushiti ǀ guishnu bi namogli +del. mn. m drusiga miſlit ǀ perloshnosti, katere tebe bi mogle del. mn. ž v'nezhistost perpravit K zapisu del. morel, tvorjenemu iz sedanjiške osnove, prim. še zgleda pri → premoči in → zamoči.
Svetokriški
moj -a zaim. moj: pojdem kamer moj im. ed. m kojn mene poneſse ǀ ò dobrutlivi moj im. ed. m Iesus ǀ Je bil umerl leta moi im. ed. m reuni Syn skuſi ſmert tiga greha ǀ kraftnishi, inu nuznishi bo tudi moy im. ed. m shegin ǀ Kei ſi sdei moij im. ed. m lubi priatel Adam ǀ leta je muj im. ed. m lubeſnivi ſyn, na katerim imam dobru dopadeinje ǀ vij bodete moja im. ed. ž Nevesta, inu firshtina ǀ Moia im. ed. ž Hzhi, shlushai moj navuk ǀ moje im. ed. s dellu je nenuznu, inu pres lona Nebeſhkiga ǀ moie im. ed. s oku nemore faliti ǀ jest ſe boijm mojga rod. ed. m Gospuda ǀ pred ozhmy moiga rod. ed. m Boga ǀ jest imam ushe beſsedo od taiste moje rod. ed. ž priatelze, de shiher k'nij pridem ǀ yszhe isvelizhaine moie rod. ed. ž dushe ǀ Gospa mojga rod. ed. s ſerza, inu blaga ǀ de bi Tebe mogal lubiti is celliga mojgo rod. ed. s ſerza ǀ G. Bug je bil Davidu mojmu daj. ed. m Prededizu oblubil ǀ letu morem poprej moijmu daj. ed. m Abrahamu povedat ǀ supet grem k' moimu daj. ed. m Ozhetu ǀ hozhem pojti k'mojmu daj. ed. m vſmilenimu ozhetu ǀ Ta ner ble dopadezhe je moj daj. ed. ž Magozhnoſti offer S. Mashe ǀ n'hozhem shpota ſturiti moy daj. ed. ž shlahti ǀ moij daj. ed. ž dushi paK bi ſe sgudlu Kakor unimu bogatimu moshu ǀ de bi moji daj. ed. ž andohti, inu dolshnuſti sadoſti ſturil ǀ pojte k'moij daj. ed. ž materi Olimpij ǀ maihinu ste na moj tož. ed. m exempel gledali ǀ Iest pak grem de bi mojga tož. ed. m ži. lubiga mogla vidit ǀ imam v'Mojga tož. ed. m ži. G. Boga upajnie ǀ sdaj bodem jest mojo tož. ed. ž kunsht pustil vidit ǀ Iest ſim bil tebi dal moio tož. ed. ž S. gnado ǀ mojobeſsedo tož. ed. ž+ ne bom nesaj potegnil ǀ slatka je tuoja shtima, de cilu moje tož. ed. s serze resveſeli ǀ Bug pravi miſli na dusho, katera je po mojm mest. ed. m pildu ſtuarjena ǀ ta pushtob ſi piſsal nikar po moim mest. ed. m exemplu, temuzh po Luciferiu ǀ v'mojm mest. ed. m kloshtri ǀ ſedaj ostanesh ob moj mest. ed. ž pusledni uri edinu moje veſsèlje ǀ po moy mest. ed. ž rajtengi venem lejti … ſe pomuiash 192 urr ǀ Kakor ste v'moij mest. ed. ž Pridigi shlishali ǀ Iest ſe boijm v'moj mest. ed. ž hishi shpota ǀ pervolem njemu prebivalshe devet meſsizou dati v' mojm mest. ed. s teleſsu ǀ kadar bi jest v'taki vishi s'moijm or. ed. m blishnim andlal ǀ s'mojm or. ed. m priatelnom Iest grem ǀ shivim s'moim or. ed. m mosham ǀ vaſs ſim ſtvaril, s'mojo or. ed. ž S. Rèshno kryvio od pakla reshil ǀ s'ſmoio or. ed. ž kryvio vas ſim reshil od pakla ǀ pervolem s' mojm or. ed. s divizhnem mlekam njega dojti ǀ s'mojm or. ed. s S. Rus. Teleſsom shpishal ǀ vy s'Kusi kerst ſte bily ratali moy im. mn. m otrozi, inu erbizhi ǀ de bi jest, inu moij im. mn. m otrozi en koſs kruha imeli ǀ Ah moji im. mn. m luby otrozi varite se ad vſiga hudiga ǀ Ne pravi Bug, moje im. mn. ž sapuvidi ſo gorezhe ǀ bi na nage Kolena padla, inu sa odpushajne mojh rod. mn. grehou proſsila ǀ Kej je sdei tu shlahtnu dellu moijh rod. mn. Boshijh rok ǀ sa volo moih rod. mn. grehou ǀ s'mojh rod. mn. beſsed ſe shpot delajo ǀ sa odpushajne moyh rod. mn. grehou ǀ Bug je vshlishal proshno vasho … inu je dal meni, inu mojm daj. mn. Soldatom takorshno mozh ǀ ſtu oblub ſte ſturili Meni, inu moim daj. mn. Svetnikom ǀ ti nej ſi vode K'moim daj. mn. nogam dal ǀ nekateri ſe bodò moijm daj. mn. pridigam posmehuali ǀ Ti ſama ſi bila vſe moje tož. mn. m dny edini moj trosht ǀ sakaj jest danaſs moije tož. mn. m Poshlushauze s'leto nenuzno pridigo gori dershim ǀ jeſt ſim ſe podstopil moje tož. mn. ž pridige drukat ǀ ti hudobni ſi vſe moie tož. mn. ž gnade na hudu obernil ǀ vſe piſma ſim v'moje tož. mn. ž roke perpravil ǀ moje tož. mn. ž/s kulla ſim dobru pomasal ǀ kadar bi jest vſa moja djanja tož. mn. s bil G. Bogu h' zhasti offral ǀ ty greshni ſo orali po moyh mest. mn. ramah ǀ pomagaj meni vſih moih mest. mn. potrebeh ǀ v'mojh rokah mest. mn. ſte sapiſsani ǀ sdaj mene sa Ceſarja sposnash, kir ſe v'moyh mest. mn. rokah najdesh ǀ ſe boym, de she katiriga mei mojmi or. mn. Poshlushavizi bo ſepelal ǀ vſeskusi s'mojmi or. mn. ozheſsamij milostovimi bodem na vaſs gledal ǀ ſim ſe imela vojskovati s'mojmij or. mn. ſaurashniki ǀ s' mojmy or. mn. priateli ſe veſſeliti ǀ mei vſimy Moymi or. mn. Poshlushavizi en ſam bo fardaman
Svetokriški
molčati -im nedov. molčati: imate v' zhaſſih debele nudelne, tu je hude, inu grobe beſſede posherat, inu molzhat nedol. ǀ molzhati nedol. je ena lepa zhednost ǀ Kadar pred ſpovednika poKleKnesh takrat nemash maulzati nedol. ǀ jest nevem ali danaſs imam Nem. Nem. vuzhiti, inu svetuat malzhati nedol., ali pak govoriti ǀ obeden nemore prau, inu dobru govorit, aku poprej ſe nej nevuzhil malzhat nedol. ǀ Zait je govorit, zajt je tudi malzati nedol. ǀ Kateri jesik je vekshi zhastij, inu huale vuredin, ali leta Kateri govori, ali pak ta Kateri molzhij 3. ed. ǀ David de ſi lih lahku bi bil Saula okuli perneſil, molzhi 3. ed., nezh taiſtimu neſturi, ga puſti prozh smyram poiti ǀ sdaj v' Bethlehemski ſtalizi mõlzy 3. ed. ǀ Mosh k' ny pravi, bodite vshe drusgi, ali kuſsi, jei, inu molzhi vel. 2. ed. ǀ Molzhite vel. 2. mn., O vy nemarni ludje ǀ Malzhite vel. 2. mn. takrat Kadar is vasho beſsedo bi imeli Boga, ali vashiga blishniga reshalit ǀ Li govorite, inu nikuli nemolzhite +vel. 2. mn. s' Iſaiam Prerokam, katiri je djal ǀ Moſh je dolgu molzhal del. ed. m, k'sadnimu pravi ǀ aku bosh mauzhal del. ed. m, skrival, inu taijl bolesni, inu rane tuoje dushe ǀ sakaj bom molzhala del. ed. ž ǀ So molzhali del. mn. m Jogry, inu s' beſſedo nej ſò tiga vuzhili ǀ kadar pak ym je rekal molzhati ſò mauzhale del. mn. ž
Svetokriški
Multimamija ž osebno lastno ime Multimamija: Pishe Angelus Politianus, de v' tem Meſti Epheſo ty ſlepy Ajdje ſo bily en lep velik Tempel tej Bogini Multimammia im. ed. imenovani ſturili Mišljena je Efeška Artemida, boginja mati, Magna mater, izvorno azijsko božanstvo. ODpuſti meni, O moj Bug! zhe jeſt ſe ſmeim potſtopit, rezhi de leta ſvejt bi ſi neimel imenovati Mundus im. ed., ſakaj v'nashim jeſiku hozhe rezhi zhiſt (V, 113)
Svetokriški
Nabukodonozor -ja m osebno lastno ime Nebukadnezar: krajl Nabukodonoſor im. ed. ſvoj peld je bil ſturil s'zhistiga slata ǀ Nabukodonoſar im. ed. je shlishal en glaſs is Nebeſs ǀ velik greshnik je bil Krajl Nabukadonoſor im. ed. ǀ je vidil Krajl Nabukodonosor im. ed. ǀ Preuſeten, Kakor Nabukodonoſsor im. ed. ǀ Niketeri pak ſo kakor Krajl Nabuchodonoſor im. ed. ǀ krajl Nabukadonosar im. ed. je bil sapovedal ǀ Kar prezej Nabukadonosor im. ed. ta nar garshi spaka rata ǀ nej ſo hoteli ta slati Pild Krajla Nabukodonoſarja rod. ed. molit ǀ od Krajla Nabukodonoſaria rod. ed. ſtoij piſſanu ǀ Leto resnizo poterdim s' Exempelnam Krajla Nabukodonoſria rod. ed. ǀ offert Nabukadonoſoria rod. ed. ǀ gdu nevej de tudi ſaine … krajla Næbukadonoſoria rod. ed. ſe ſo bile dopolnile ǀ Prerok Daniel pak je krajlu Nabuchodonoſerju daj. ed. ſvetval ǀ ſe je bilu Krajlu Nabukodonoſarju daj. ed. prikasalu ǀ spumnite vy O preusetni na krajla Nabukodonoſarja tož. ed. ǀ tiga mogozhniga Krajla Nabuchodonosaria tož. ed. veno ſtrashno shivino je preobernil ǀ dadozh vam tiga ner hudobnishiga, inu neusmilenishiga Krajla Nabuchodonoſoria tož. ed. Nebukadnézar II., lat. V Nabuchodonosor, babilonski kralj (605–562 pr. Kr.) (SP 1 Kr, 24,1, Jer 1,1)
Svetokriški
napraviti se dov. nameniti se: kam ſi ſe nepravil del. ed. m ò moj ſerzhni Vojshak (I/1, 41) ǀ hudizh v' zhloveski podobi ſe jo zhaka na potu, ter jo vuprasha, kam ſe je napravila del. ed. ž (I/2, 195)
Svetokriški
nebesa -es s mn. 1. nebo: Nebeſſa im. mn. vſe skuſi ſe gibleio ǀ O Nebeſſa im. mn. vſtanovite ſe! O semla ſtresiſe O morje preſtrashiſe ǀ Nebeſsa im. mn. nuzh, inu dan ſe gibleio, ter obrazheio ǀ Svesde bodo s'Nebeſs rod. mn. padale ǀ kruh s'Nebeſs rod. mn. ym je doli padal ǀ je ſapovedal … Nebeſſam daj. mn. de vam ſvetlobo dado ǀ polsdigne ſvoie ozheſſa, inu rokè pruti Nebeſſam daj. mn. ǀ Turki, kateri prèd koſsilom, inu prèd vezherio dolgu molio, Nebeſsam daj. mn., inu ſemli ſe odklajnaio ǀ Bug pak v'gmera njega rod kakor suesde na Nebeſsih mest. mn. ǀ ſvejsde na Nebeſyh mest. mn. ǀ ſonze sjutru na nebeſſyh mest. mn. ſe prikashe ǀ kulikajn svejsd je na Nebeſsijh mest. mn. ǀ nej na Nebeſih mest. mn. ſtala, ampak nisku v'luffti ǀ ſvejſde … de vſe skusi po Nebeſih mest. mn. tekajo ǀ Na dan tiga S. Rojstva trij sonza ſe ſo na Nebeſijh mest. mn. perkasale ǀ Bug shteje ſvejsde na nebeſſah mest. mn. ǀ zhudne, inu ſtrashne ſuejsde, katere vezhkrat na Nebeſsoh mest. mn. nam ſe prikasheio ǀ terbej poprej dobru premislit ſvejsde na nebiſſih mest. mn., vejter v'luffti ǀ bosh po lejti, inu po ſimi naga pod frai nebeshih mest. mn. prebivala ǀ je pod frai nebeſſami or. mn. pozhival ǀ cello nuzh bo pod fraij Nebeſsami or. mn. zhakal ǀ pod frai nebeſſamy or. mn. bi mogli prebivat 2. nebesa: ſe reſveſſelé Nebeſſa im. mn., praſnuje semla ǀ Svèt bil, Kakor je bil S. Stephan, Kterimu Nebeſsa im. mn. ſe ſo bila odperla ǀ lujtre Katere od ſemle do Nebeſs rod. mn. ſo doſegle ǀ ti ſi naſs s'en ſam greh s'Nebeſs rod. mn. v'pakal vergel ǀ je bil is Nebeſſ rod. mn. hudizhe pregnal ǀ kluzhe od Nebeſſ rod. mn. je bil dal S. Petru ǀ Angelzi ſo is Nebes rod. mn. doli pershli ǀ s'Nebes rod. mn. je na semlo prishal ǀ shueplenski plemen do Nebes rod. mn. je shvigal ǀ en Angel s'Nebeſ rod. mn. je bil prishal ǀ s'Nebeſſ rod. mn. ogin, shveplu, inu ſerd Boshij ǀ Angeli s'Nebesyh rod. mn. ſo prishli, inu ta Sveti offer v'Nebu ſò neſli ǀ je imel ta pravi pot pruti Nebeſſam daj. mn. kasat ǀ s'exempelnam pot pruti Nebeſsom daj. mn. Kasat ǀ ſe perblishoval k'Nebeſsom daj. mn. ǀ ob taisti uri botè vidili Nebeſſa tož. mn. odperta ǀ resniza ſe je bila v'Nebeſſa tož. mn. skrila ǀ My radi vidimo de ti v'Nebeſsa tož. mn. gresh ǀ is lubesni tiga ſerza ſe pride gori v' Sveta Nebesha tož. mn. ǀ kadar bi en zhlovik li s'kuſi eno shpralizo Nebeſa tož. mn. vidit mogal ǀ Sveta Clara bò v' Nebeſſe tož. mn. polsdignena ǀ v' Nebeſſih mest. mn. je oſſem Chorou teh Svetnikou ǀ v'Nebeſſih mest. mn. bote shaz neshli ǀ v'Nebeſsih mest. mn. yh bo obilnu polonal ǀ V' Nebeſih mest. mn. pak orgla s' Angely ǀ sadosti bo meni de v'Nebeſyh mest. mn. bom ta nar manſhi ǀ ony s'pakla bodò vidili Lazaruſa v'Nebeſsyh mest. mn. ǀ kaj s'en velik lon bi jest ſe troshtal v'Nebeſyh mest. mn. doſezhi ǀ de bi ureden bil v'Nebeſsijh mest. mn. vshivat do vekomo leto Nebesko lepoto ǀ kateri sheli tebe do vekoma v'Nebeſih mest. mn. resveſeslit ǀ òvy Angeli Boshy imate Mario Divizo v'Nebeſsyh mest. mn. pred vaſhimij ozhmy ǀ pruti timu kar ſe v' Nebesyh mest. mn. najde ǀ enu zhiſtu slatu rataio, kateru do vekoma nashe dushe bo ziralu v'Nebeſhih mest. mn. ǀ shelite nikar li ſamu na semli, temuzh tudi v' Nebeſsah mest. mn. imeti eniga suestiga pomozhnika, inu beſsednika ǀ ſe nanajde isvelizheine, ampak tam gori v' nebſſih mest. mn. V več primerih je težko ločiti med obema današnjima pomenoma, saj so se nebesa v predstavnem svetu 17. stol. vsaj delno še enačila z nebom; → nebo.
Svetokriški
nebeski -a prid. 1. nebeški: od kateriga pravi ta shenin Nebeski im. ed. m ǀ ta Rihter Nebeſki im. ed. m bo poprej te pravizhne polonal, inu povishal ǀ Ozha Nebeskj im. ed. m je sklenil ǀ vſa nebeska im. ed. ž drushina poje nuzh, inu dan to lepo pejſſim ǀ kadar Prouiza Nebeſka im. ed. ž ie bila perſilena ta gmain potup poſlati ǀ Tu Nebesku im. ed. s Krajleuſtvu je enaku deſſedim Divizam ǀ koku poterpeshlivu Chriſtus Jesus Iagne Nebeſku im. ed. s sa naſho volo je ſvojo britko martro prenesel ǀ Nabesku im. ed. s Krajlèuſtu je glih enimu kupzu, kateri je dobre perline yskal ǀ de bi volo ſvojga ozheta Nebeskiga rod. ed. m napolnil ǀ vpye maszhovajne pred ſtolam Rihteria Nebeſkiga rod. ed. m ǀ nihdar tajſte Nebeske rod. ed. ž shpishe ſe ie nebodo prejedile ǀ on vuk Reſnize Nebeſke rod. ed. ž bi tadloval ǀ ſe oberne k' temu Nebeskimu daj. ed. m Paſtiriu ǀ Sheninu Nebeſkimu daj. ed. m poiò ǀ nej zviblat, de je Ozhetu Nabeſkimu daj. ed. m zhes vſe druge offre dopadezhiſhi ǀ drugazhi ſe nemore k' vezhery Nebeski daj. ed. ž priti ǀ k' Nebeſki daj. ed. ž vezhery ǀ priti h' temu vezhnimu pozhitku, inu nebeskimu daj. ed. s veſſeliu ǀ Imate andohtlivu ta kruh Nebeski tož. ed. m vſſiti ǀ bote od njega doſegli ta nebeſki tož. ed. m vezhni leben ǀ v'Nebeſki tož. ed. m ſkeden ſpravili ǀ ſvojga Nebeskiga tož. ed. m ži. Shenina bo molila ǀ nyh vpajne ſo poſtavili v'Ozheta Nebeſkiga tož. ed. m ži. ǀ to Nebesko tož. ed. ž muſiko bodo poshlushale ǀ Nebeſko tož. ed. ž Musiko je shlishala ǀ uol pèle to kozhio nebeſsko tož. ed. ž ǀ Vy dua bi hotela ſabſtoin Nebesku tož. ed. s Krajleſtvu imeti ǀ ta dobri Rasbojnik ſe je potſtopil Chriſtuſa proſſit ſa tu Nebeſku tož. ed. s krajleſtvu ǀ na ſvoim ſtolu Nebeſkem mest. ed. m ǀ v' Nebeskim mest. ed. m Krajleſtvi ǀ v' tem neſtoij tvoje isvelizheine, ampak v' slatkoſti nebeski mest. ed. ž ǀ G. Bug ſam ga je s' Nebeſkem or. ed. m gvantam ogvantal ǀ G. Bug obilnu polona tudi s' vezhnem nebeskem or. ed. m lonam te maihine della ǀ enu ſvetu dellu s'Nebeskim or. ed. m Krajleſtvam polona ǀ Io krona s'krono Nebesko or. ed. ž ǀ s'Nebeſko or. ed. ž lepoto je bila zhirana ǀ njega dojti s' ſvojm Nebeſkem or. ed. s mlekam ǀ bo tebi polonal s' nebeskim or. ed. s veſſeljam ǀ vſy shegni Nebeski im. mn. m bodio, inu oſtaneo per Tebi ǀ Angely Nebeſki im. mn. m na semlo s' Nebeſs ſò letejli ǀ O Angeli Nebeſski im. mn. m ǀ lepe Nebeske im. mn. ž molitvize ſò lete ǀ katerimu vſe creature Nebeſke im. mn. ž, inu semelske na shlushbo ſtresheio ǀ prezej njemu ſe Nebeske im. mn. ž/s urata odprò ǀ pridemo da ſamih nebeskih rod. mn. urat ǀ pokuſſi eno kaplo troshtou Nebeſkih rod. mn. ǀ skuſi to ſveto pokuro lepu diſezha G. Bogu, inu Angelom Nebeskem daj. mn. ratala ǀ ſamorite shaze nebeske tož. mn. m ſadobiti ǀ kluzhe Nebeſke tož. mn. m v' rokah dershj ǀ en Angel s'Nebeſs je bil nij perneſil roshe Nebeske tož. mn. ž ǀ vſe paklenske grenkuſti bi v'Nebeske tož. mn. ž slatkuſti preobernila ǀ on je imel opaſane s'enem ſlatem paſam ſvoje Nebeſke tož. mn. ž perſij ǀ nam bo te saparte Nebeſke tož. mn. ž/s urata odperl ǀ taiſti krish bo kluzh is katirem bom odperl urata Nebeska tož. mn. s ǀ de bi my sydeli næ stolèh nebeskyh mest. mn. ǀ vſe puſtè na uratah Nebeskyh mest. mn. ǀ Pred Nebeskimij or. mn. dauri Maria Magdalena je puſtila ſvoje ſolſe ǀ krona s' temi ner shlahtnishimi perlni nebeskimi or. mn. naloshena 2. nebesni: v' tem Nebeſkem mest. ed. s ſnaminu tiga leva ǀ pod tem nebeſkem or. ed. s ſnaminam Vaga imenovanem → nebeški
Število zadetkov: 272