Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Jezikovna

Zadetki iskanja

Jezikovna
Zloženke s števnikom: »dvoleten« nasproti »dveleten«

Ali obstaja pravilo, po katerem se ravnamo, ko se odločamo med dve- in dvo- in tri- in tro-? Ob strani razmišljam še o tem, kdaj je upravičena raba četvero- (četveroboj) nasproti štiri- (štirisobno). Ali je stanovanje, ki ima vse štiri sobe različnih namembnosti, četverosobno (koliker sob?), če ima od tega dve spalnici, pa štirisobno (koliko sob?)?

dvó.. prvi del podr. zlož. (ọ̑) dvóbòj, dvóglásje; dvóbárven, dvócéven dvo.. prvi del podr. zlož. dvobojeválec, dvožívka; dvolíčen, dvoúmen

dvé..1 prvi del podr. zlož. (ẹ̑) dvéléten, dvéúren dvé..2 del sklopa dvésto dve.. prvi del podr. zlož. dvelétka

Jezikovna
Zloženke s števnikom npr. »štiri-,« »četvero-«

V odgovoru na vprašanje "Zloženke s števnikom: »dvoleten« nasproti »dveleten«" ste podali mnenje v zvezi z uporabo zloženk. Ne strinjam se z mnenjem. Trditev, da neka forma prevladuje, je povsem brezpredmetna, saj se zaradi nepravilne rabe izgublja pravi pomen in s tem slabi jezik. Konkretno, četvero- v sestavljankah vedno pomeni štiri različne dele, medtem ko štiri- vedno pomeni štiri enake dele. Primeroma, čevterokotnik pomeni geometrijski lik s štirimi različnimi koti, medtem ko je štirikotnik geometrijski lik s štirimi enakimi koti. Tozadevno razlago se zlahka najde v Splošnem tehniškem slovarju. Niti najmanjšega razloga ni, da bi se ukinilo tovrstno pojmovanje, zlasti pa ne s tezo o pogostosti uporabe. Podobnih besed, katerih pomen se kar izgublja, je še nekaj. Med njimi sta zanesljivo besedi nihče in nobeden, čeprav sem ravno na ti dve že prejel odgovor z vaše strani, a me nikakor ne prepriča. Tudi tu se pojavi razlaga o pogostosti uporabe in enakem pomenu besed. Pa temu ni tako, nekoč sta imeli besedi različen pomen in morali bi ju obdržali.

Jezikovna
Zložnost besed »čoln« in »črv«

Ali sta besedi čoln in črv (če se v izgovori kot w) eno- ali dvozložni?

Jezikovna
Znak ‒‖‒ imenujemo »ponavljaj«

Imam precej jasno in kratko vprašanje - kako se reče znaku oz. simbolu za ponovitev zapisanega v prejšnji vrstici? Si razbijamo glavo, pa nihče ne pride do zadovoljivega odgovora.

Govorim o znaku, ki ga sestavljajo vezaj (ali pomišljaj?), dve navpični črti in vezaj (pomišljaj). ‒‖‒

Jezikovna
Znamka kot prilastek ali jedro besedne zveze

Kaj je boljše oz. pravilneje?

Nosil jearmanija, spil je steklenico jack danielsa ... itd. ali Nosil je suknjič znamke Armani, spil je steklenico viskija Jack Daniels ... Je pametno, da se v besedilu znamke pišejo, recimo, s poševno pisavo? Da se loči od ostalega teksta? Npr: Nosil je armanija (in dam armanija v poševno pisavo).

Podobno ne vem, ali naj pišem Ipad ali ipad, pa Facebook ali facebook. Vse te reči so že tako poslovenjene in v vsakdanji rabi, a vendar ... vidim, da ljudje pišejo zelo različno.

Jezikovna
Znanstveni nazivi na štampiljki, vizitki ali tabli

Pozdravljeni, kot sem se že pozanimala, znanstvene nazive zapisujemo pred imenom in sicer z malo začetnico, npr. asist. dr. Janez Novak ali izr. prof. dr. Janez Novak. V enem od odgovorov ste izpostavili, da okrajšave strokovnih in znanstvenih nazivov pišemo vedno z malo začetnico, razen kadar veliko začetnico zahteva skladenjski položaj, npr. na začetku povedi ali v prvi vrstici naslova v glavi dopisa. Kaj je torej pravilno, kadar gre za napis na vizitki, na štampiljki ali na napisu na tabli na vratih? Uporabljamo takrat še vedno malo začetnico ali prvo črko napišemo z veliko?

Jezikovna
Zvalnik v slovenščini

Nikjer na spletu ni moč zaslediti podrobnosti o 7. sklonu slovenščine, ki ni več v uporabi. Jasno je, da se jezik spreminja, da deli le tega izumirajo in se uvajajo novosti, vseeno pa me je zmotilo dejstvo, da o 7. sklonu sploh nihče nič ne ve. Konec koncev, izumrl je tudi predpretekli čas, pa ga včasih še vedno zasledimo (npr. je bil zmagal).

Rad bi izvedel več o 7. sklonu slovenščine, morda kakšen primer.

In zanima me tudi, kakšno sklanjanje je on pojde, oni govore – to se namreč še vedno večkrat zasledi v kakšni literaturi. Je to morda 7. sklon?

Jezikovna
Zvalnik v slovenščini

Nekje sem zasledila, da ima slovenščina tudi sedmi sklon ZVALNIK, vendar je v vseh srednješolskih učbenikih za slovenščino vedno navedenih samo šest sklonov. Mi lahko prosim poveste kaj več o zvalniku in njegovi rabi.

Jezikovna
Zveza črke in števke (3)

Hišne številke s črko v SP 2001 niso opredeljene, ali se te črke zapisujejo z veliko/malo črko in pa ali se številko in črko piše (ne)stično. Lahko podate pravilni zapis spodnjega primera?

Primer:

  • 35a ali 35 a

oziroma

  • 35A ali 35 A

V knjigi Pravopisni priročnik (iz leta 2000) avtorja Jožefa Skaze je izrecno pravilna le različica s presledkom (35 a). Zakaj?

Jezikovna
Z vezajem ali brez? »3D-tiskalnik«

Zanima me, kako pravilno zapišemo: 3D tiskalnik ali 3D-tiskalnik, 3D izdelek ali 3D-izdelek, prav tako: 3D skener, 3D tehnologija … Z vezajem ali brez njega? A za te primere velja člen 417 iz Slovenskega pravopisa? Vem, da ste na podobno vprašanje v svetovalnici že odgovorili. Ker v Gigafidi (Delo, Dnevnik idr.) zasledimo oboje, prav tako v lektoriranih člankih in monografskih publikacijah, ki govorijo o 3D-tehnologiji, me zanima, če je mogoče oboje tudi pravilno.

Jezikovna
Z vezajem ali brez njega: »linearna A pisava« ali kako drugače?

Zanima me pravilni zapis za besedni zvezi linearna A pisava in linearna B pisava.

Jezikovna
Zveza »napredovala bolezen« in opisni deležnik, ki izraža stanje

Velikokrat sem že lahko prebral npr. imel je napredovalo bolezen. Tak način izražanja mi nikakor ne gre v račun in se mi pravzaprav sploh ne zdi sprejemljiv. Veliko bolje bi bilo napisati napredovana bolezen pri tem in tem človeku, čeprav je tudi takšno pisanje še vedno čudno. Edino sprejemljivo se mi zdi, da je npr. bolezen napredovala – je napredovala, napisano S POMOŽNIM GLAGOLOM IN NE KAR BREZ. Pred nekaj deset leti takšnega izražanja in pisanja nisem nikjer zasledil, sedaj pa tako ali tako opažam kronično pomanjkanje celo najosnovnejšega pravopisnega znanja, kolikor bi ga moral imeti vsak, ki je uspešno zaključil osnovnošolsko izobraževanje, žal pa sploh ne gre za kakšne malenkostne napake, npr. popolnoma napačna uporaba predlogov s in z. Sumim, da je s strani stroke ta napredovala bolezen ni požegnana, pa vas zato prosim za pojasnilo.

Jezikovna
Zveza samostalnika »trošarina« s predlogom

Prosim vas za mnenje, katera predložna zveza je najustreznejša: trošarina od vina/na vino/za vino.

Stanje v priročnikih:

  • v SSKJ-ju sta predložni zvezi trošarina od in trošarina na;
  • v Pravnem terminološkem slovarju samo trošarina na;
  • v Slovenskem pravopisu pa za to predložno zvezo ni zgleda.

Glede na Gigafido je v splošni rabi najpogostejša zveza trošarina za, pogosta je tudi trošarina na, še najmanj pa se uporablja trošarina od.

Ali torej v pravnih besedilih – zaradi poenotenja, saj je tudi v Zakonu o trošarinah nedosledno uporabljena enkrat trošarina za, drugič trošarina od – upoštevati jezikovna priročnika ali jezikovno rabo, ki gre v smeri besedne zveze trošarina za?

Jezikovna
Zveze tipa »več njih«

Ali lahko kaj malega razložite o zvezah tipa več njih (27njih ipd.), ki so se razpasle celo med sicer bolj pismenimi? Morda bi se dalo s preprosto razlago na družbenih medijih celo kaj doseči ...

Jezikovna
Ženska, ki doji lastnega otroka

Kako pravilno imenujemo žensko, ki doji lastnega otroka? Našla sem le izraz dojilja za žensko, ki doji tujega otroka.

Jezikovna
Ženska oblika besede »mislec« je »mislica«

Kako bi se glasila ženska oblika beseda mislec? https://m.facebook.com/story.php?story_fbid=481580622356726&id=100015143769532

Jezikovna
Ženska poimenovanja poklicnih standardov: »pomočnik kuharice« ...

Pri nazivih poklicnih standardov, ki jih pripravljamo, smo dolžni uporabljati moško in žensko obliko naziva. Npr: Skupnostni tolmač/skupnostna tolmačka, Vizažist/vizažistka. So pa primeri, ko smo v dilemi, kateri je pravi način zapisa: npr. Pomočnik kuharja. Ali je ženska oblika Pomočnica kuharice ali bi celo morali uporabiti vse 4 verzije: Pomočnik kuharja/pomočnica kuharja/pomočnik kuharice/pomočnica kuharice?

Jezikovna
Ženske oblike poklicev: »kemičarka«, »mehaničarka«

Kakšni sta ženski obliki poklicev kemik – kemičarka in tekstilni mehanik - tekstilna mehaničarka?

Jezikovna
Ženski priimki kot navedenke

Zanima me vaše mnenje o rabi zgolj priimka v strokovnih oz. znanstvenih besedilih, ko gre za avtorico, npr.: Novak (2004: 15) je zapisala.

Take rabe je precej še zlasti v socioloških in drugih družboslovnih besedilih, opažam pa, da je precej nevtralna že v hrvaški publicistiki, npr.: »Glavni naglasak razgovora (s glavnim tajnikom Ban Ki-moonom) bila je imigrantska kriza«, kazala je Grabar-Kitarović u izjavi za hrvatske novinare.
Jezikovna
Živa glasba ali glasba v živo?

Je prav, če rečemo, da vabimo na prireditev z živo glasbo?

Število zadetkov: 1800