Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
bencȋn -a m
Geografija
geográfska teoríja káosa -e -e -- ž
SSKJ²
globíti2 -ím nedov. (ī í)
delati (bolj) globoko; poglabljati: voda globi tolmun; globiti jarek / raze v njegovem licu so se globile; pren., knjiž. knjige globijo duha
    globíti se knjiž.
    postajati bolj občuten, doživet: čustvo zapuščenosti se je globilo in širilo / bolečina se je globila
Svetokriški
Heliogabolus -la m osebno lastno ime Elagabal: Krajl Heliogabolus im. ed., kadar je shal ſvoje podvershene mesta obyskati ǀ imaio hualit, inu govorit od goſtary Krajla Heliogabala rod. ed. Elagábal, rimski cesar (218–222), po rodu delno iz sirskega mesta Emesa; njegovo ime, ki pomeni ‛bog gorovja’, je v lat. ljudskoetimološko prenarejeno v Heliogabal, v katerem je prvi del občuten kot gr. ἥλιος ‛sonce’, drugi kot semit. bacal ‛gospodar’; → Eliogabolus.
SSKJ²
izpádek -dka m (ȃ)
1. izpad: izpadek črke / izpadek naročil je občuten
2. zastar. primanjkljaj, izguba: imeti, kriti izpadek
Celotno geslo Etimološki
kȋla1 -e ž
Jezikovna
Lahko samostalnik »plan« vedno nadomestimo z »načrt«?

Ali plan ali načrt? Ali načrtovanje ali planiranje? Sama bi seveda vedno načrtovala, delala načrte, a v diplomski nalogi, ki govori o lesnopredelovalni proizvodnji, planov v besednih zvezah proizvodni plan, planiran material, planiran načrt kar mrgoli. Ali je pri tako množični rabi planov ipd. sploh v podjetniških vodah (že sam klik na Google kaže na to) še smiselno plane spreminjati v načrte? JJe pa res, da Fidaplus kaže v plus proizvodnim načrtom.

SSKJ²
nèdoživét -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni doživet, ni občuten: nedoživeti dogodki, vtisi; njegov odnos do opisovanih oseb je nedoživet / izumetničena, nedoživeta lirika
SSKJ²
nèdožívljen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni doživljen, ni občuten: nedoživljena pesem / knjiž. doslej še nedoživljeno nasilje
Celotno geslo Etimološki
nejevẹ́ren -rna prid.
SSKJ²
občúten1 -tna -o prid., občútnejši (ū)
1. ekspr. precej velik, precejšen: naložiti komu občutno kazen; občutne razlike v cenah; škoda je občutna; občutno omejevanje uvoza
2. zastar. občutljiv: ljudje so občutni, predmeti pa ne / ima zelo občutno glavo
    občútno prisl.:
    govoril je občutno posmehljivo; lahko bi jim občutno škodoval
SSKJ²
občúten2 -tna -o prid. (ú)
ki se da občutiti: komaj občuten dotik; taka svetloba za naše oko ni občutna
Pravopis
občúten1 -a -o; bolj ~ (ú; ȗ) globoko ~e pesmi
občútenost -i ž, pojm. (ú; ȗ)
Pravopis
občúten2 -tna -o; -ejši -a -e (ú; ȗ; ú; ȗ) poud. |precej velik, precejšen|: ~a razlika; Škoda je ~a
občútnost -i ž, pojm. (ȗ) poud.
Pravopis
občúten3 -tna -o (ú) Taka svetloba ni ~a za naše oko |zaznavna|
občútnost -i ž, pojm. (ȗ)
Celotno geslo Sinonimni
občúten -tna -o prid.
GLEJ SINONIM: občutljiv1, precejšnji
Pleteršnik
občútən, -tna, adj. 1) Empfindungs-, občȗtni živci, Cig. (T.); — 2) empfindbar, Cig. (T.); empfindlich, fühlbar, Cig., Jan., C., nk.; — 3) = občutljiv, empfindsam, Mur., Cig., Jan.
SSKJ²
občutíti in občútiti -im dov. (ī ú)
1. čutno dojeti lastnosti predmetnega sveta: občutiti toploto zakurjene sobe; občutiti tresljaje zemlje, utrip srca / občutiti s prsti vzbokline / ekspr. njegove oči ničesar več ne občutijo
2. nagonsko dojeti ali predvideti kaj: občutil sem, da nisem sam v sobi / ekspr. moja duša je občutila, da se bo to zgodilo / intuitivno občutiti / v tem trenutku je občutil, da pripada zemlji spoznal, dojel
// s čustvi dojeti: prej ni narave ne videl in ne občutil; pesnika je šele v zrelih letih prav razumel in občutil
3. ugotoviti z zavestjo prisotnost česa: poslušalci niso občutili osti njegovih besed / na trgu se že občuti znižanje cen opazi
4. imeti, doživeti čustva, občutke: občutiti srečo, žalost; ni hotela izdati, kar je ob tem srečanju občutila / hvaležnosti, ki so jo izražale njene besede, v resnici ni občutil
5. doživeti, navadno kaj neprijetnega, hudega: mladina še ni občutila pomanjkanja; vsega tega gorja še niste občutili; občutiti gospodarsko krizo; zelo je občutil očetovo nejevoljo
6. z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: občutiti bolečine v nogi; ni občutil ne lakote ne žeje / občutiti ljubezen do koga; občutiti strah pred čim
// izraža čustveni odnos, kot ga nakazuje določilo: pokrajino je občutil tujo; moteče občutiti enakomeren naglas pri pesmi; vdanost ljubezni je občutil kot podložnost
● ekspr. večkrat sem občutil njegove pesti večkrat me je natepel; ekspr. njegova denarnica bo podražitev krepko občutila zaradi podražitve bo potrošil dosti več; to sem občutil sam na sebi sem sam doživel
    občúten -a -o:
    skušala si je razložiti občuteni nemir; globoko občutene pesmi; prisl.: občuteno igrati
Celotno geslo Hipolit
občutiti glagol

PRIMERJAJ: občutejoč, občuten

Celotno geslo Hipolit
občutiti se glagol

PRIMERJAJ: občuten

Število zadetkov: 26