Kaj je prav: odporen na kot npr. v povedi Les je odporen na glive razkrojevalke. ali odporen proti, poved bi se v tem primeru glasila Les je odporen proti glivam razkrojevalkam. Enako velja za zvezi Odpornost na in Odpornost proti. Pri svojem delu se vsakodnevno srečujem z lektoriranjem (sicer s strokovnim, vsebinskim, a ob tem skušam skrbeti tudi za čim lepši jezik) diplomskih nalog študentov in zelo vztrajno uporabljajo Odporen na in Odpornost na. Mislim da to ni prav, tudi SSKJ govori le o zvezi s predlogom proti, razen v enem primeru, ko govori o odpornosti na upogib. Sicer pa zvezo odpornost na uporabljajo vsepovsod, še posebej pogosto v oglasih v medijih, npr. Naša streha je zanesljivo odporna na točo.
Zadetki iskanja
Jezikovna
Kaj je bolje: »biti odporen proti« ali »biti odporen na«?
Jezikovna
Kako uporabljamo zvezo »občutljiv na«?
Zanima me, ali je sploh pravilno rabiti zvezo občutljiv na in v kakšnih primerih.
Jezikovna
Pisanje moških in ženskih oblik in uporaba podčrtaja za izražanje »spolne nebinarnosti«
Kako v raznih besedilih pišemo samostalnike (in seveda pridevnike, glagolske oblike), če želimo poudarjati moške in ženske oblike? učitelj/-ica zdravnik/-nica (/-ica/-ca) igralec/-lka (/-ka)
Ali je še katera druga možnost poleg poševnice in vezaja?
Ali je v slovenščini sprejemljiv zapis s podčrtajem? učitelj_ica Kako bi v tem primeru pisali zdravnik_nica?
Dodatek: V zvezi s svojim vprašanjem o rabi ločil pri izražanju moških in ženskih oblik, ki sem ga v JS poslala pred nekaj dnevi, dodajam nekaj virov, v katerih je uporabljen podčrtaj, in sprašujem, ali je to res jezikovno sprejemljivo oz. ali ni katera druga oblika že (bolj) uveljavljena, npr. poševnica in vezaj.
Ali gre za »lokalni« pojav ali naj bi se oblike s podčrtajem uveljavile kar povsod?
- Anja Koletnik, Evan Ana Grm, Eva Gračanin (2016). Pravno priznanje spola v Sloveniji. Ljubljana: Društvo informacijski center Legebitra.
- Nina Perger (2016). Simbolno nasilje spolnega zaznamovanja v jeziku in prakse upora v visokošolskem prostoru. Družboslovne razprave 32/81. 41--60.
- Ana Hofman (ur.) (2017). Znanost (brez) mladih. Ljubljana: Založba ZRC.
V delu Znanost (brez) mladih so zanimivi podatki na strani pred kazalom, npr. takole piše: urednica -- navedena je ena ženska, avtorice_ji -- navedenih je 8 avtoric in 1 avtor, recenzenta -- navedena je ena ženska in en moški.
Glede na navedeno gre za jezikovno nepravilnost ali vsaj nepoenotenost: Zakaj se uporablja oblika avtorji (avtorice_ji), če pa je samo en avtor? Verjetno so spregledali politično korektnost tudi pri obliki recenzenta: če se tako trudijo poudarjati razliko med ženskimi in moškimi oblikami, bi morali tudi v tem primeru napisati recentkat (?!). Ali ni to zgled, da je taka raba "neživljenjska"?
Jezikovna
Sklanjanje in spol kratic (2)
Način sklanjanja kratic v javnih občilih (najbolj bije sklanjanje v oči na portalu rtvslo.si), mene in kot slišim, še marsikoga drugega, ki je na rabo maternega jezika občutljiv, naravnost klofuta po ušesih: OZN-u, BiH-u itd. To doživljam kot zelo nasilno in tuje. Od kdaj zaboga je OZN moškega spola? Naravno je bilo to, kar je dovoljeval prejšnji pravopis, ko teh priveskov, ki kratice povezujejo s sklonilom, ni bilo: Govoril je v OZN. Saj tudi ne govorimo tako, dali smo pomoč BiH-u, govoril je v OZN-u, temveč kratico bodisi razvežemo ali pa jo izgovorimo brez sklona (drugače kot v Srbiji ali na Hrvaškem). Kaže, da ta praksa povrhu tudi mede mlajše govorce, saj na različnih forumih opazim takšnele zmazke: v Bauhaus-u niso imeli, v soboto grem v Ikea-o in podobno?
Korisno bi bilo, ko bi pravopis pri tej neumnosti stopil korak nazaj in znova dopuščal rabo kratic brez ogabnega sklanjanja.
Število zadetkov: 4
Dostopnost