Zadetki iskanja
Vorenc
pahniti dov., F16, contrudere, po syli pahniti; dejicere, doli vrezhi, pahniti; detrudere, doli pahniti, poriniti; ejicere, vun vrézhi, vun pahniti, odpahniti, odvrézhi; eliminare, pred vrata vunkai pahniti, zhes prag pahniti; explodere, iṡterliti, vun pahniti; extrudere, vun pahniti, ſpahniti; intrudere, notar pahniti, vgneſti, vriniti, vdrénîati; palangae, ty hlodi, ali valerji, na katerih te barke, ali ladje v'murje pahnejo, ali vunkai vleizhejo; praecipitare, doli pahniti ali poriniti, inu vreizhi, prekuzniti, ſuniti; prosternere, doli pobiti, vreizhi, pahniti; proturbare, s'ſylo vunkai vreizhi, od ſebe gnati, ali pahniti; rejicitur, ſe naṡai mèzhe, naṡai poriva, naṡai pahne; retrudere, naṡai pahniti, naṡai poriniti; supplodere, s'nogami zipatati, inu ob tla tlézhi od jeṡe, k'ferṡhmaiti vun pahniti
Vorenc
pamet ž, F49, analectes, ſlábe pameti; commendare memoriae, dobru v'pamet vṡèti, ẛamerkati; delirare, ob um, ali ob pamet priti, obnorreti, norreiti; externare, ob pamet perpraviti; fanaticus, -a, -um, preṡ pameti obſeden od eniga hudiga, ali dobriga duhá, kateri ob pamet grè, ali je obſeden; ingenium, pamet, vmeitalnoſt; insanus, -a, -um, preproſt, kateri nei per pravi pameti; irrationabilis, -le, neſpameten, pres pameti, neumen, kar nei po pravi pameti; lymphari, ob pamet priti; memoriter scire, s'vunai ṡnati, na pamet ṡnati; mente captus, neumni, pres pameti, nepameten; mentis compos, dobri per umi, ali pameti; resipiscere, ṡupèt h'pameti priti, k'ſebi priti, od hudiga puſtiti
Vorenc
pasji prid., F23, appetentia canina, paſja poṡhreſhnoſt; canaria lappa, paſja trava; canicida, kateri pſsa vbye, paſji rabeln; canarius, caninus, paſji; caniculares, paſji dnevi; caninus, paſji; cistus, paſja roṡha; conyza, -ae, sive publicaria, paſje okú, letega ẛeliṡzha ſo ſhtiri ſorte, bolhè, inu ſtinize mory; cumilago, ṡeliṡzhe, ali paſje okú, od kateriga muhe zerkajo, erdrèſſen; cynifex, ena paſja muha; cynocephalia, -ae, enu ṡeliṡzhe, kakòr ena paſja glava; cynogloſsos, vel cynogloſsa, bodezhi paſji jeṡik, ṡeliṡzhe; cynosorchis, podleiſſek, ali paſja jaiza, ṡeliṡzhe vezh ſort; dies caniculares, paſji dnèvi; etesiae, vétri v'paſjih dnèvih; latratus, -us, tu paſje lajanîe; millum, -li, vel millus, -li, tá jermen, ali pas pſam na vrati, paſje ogerlu; parra, -ae, ena tyza, katera ſe vſelei ob paſjih dnèvih ṡkrÿe; ricinus, -ni, en kloṡh, paſja vuṡh; rostrum canum, paſji gobiz; sirius, -rÿ, paſja ṡvéṡda; solanum, -ni, nozhna ſénza: paſje jagode, ṡeliṡzhe; trychnon, quae et strychnon, paſje jagode, ṡeliṡzhe
Vorenc
pasti1 dov., F56, cadere, paſti, padati; corruere, doli paſti; gramina candent, je velika ſlana padla; obvenit mihi haereditas, meni je k'erbṡzhini padlu; occidere, âb ob, et cado, doli paſti, tiá paſti, ṡahajati; procidere, doli paſti, na tlá paſti; recidere, ṡupèt paſti, naṡai paſti; ruere, paſti, doli paſti; vetustate corruit, od ſtaroſti je doli padil; prim. padeč, paden
Vorenc
Vorenc
pobrati dov., F3, depeculari, obrupati, vſe pobrati, ṡlaſti danarje, ob danarje priti; elapidare, kamenîe ſtreibiti, pobrati, vun vreizhi; recolligere, ṡupèt pobrati, ṡupèt v'kupai ſpraviti, ṡupèt ſam k'ſebi priti
Vorenc
počivati nedov., F14, accumbere, pozhivati, doli lèzhi ter pozhivati, bliẛu ſtati, ali leshati; aquiescere, ſe vtolaẛhiti, ſe vkrotiti, ſe v'voliti, perẛaneſti, pozhivati; chroniſsare, djanîa piſſati: tudi pozhivati; conquiescere, pozhivati, od ene rizhy puſtiti, jenîati, nehati; cubare, leṡhati, ſpati, pozhivati; interquiescere, v'meis pozhivati, v'zhaſſi pozhivati, pokoi iméti; meridiari, ob poldnè jeſti, ali ſpati, ali pozhivati. Job.24; pausare, poſtati, pozhivati, ſe odahniti, poſtati, pojemati; quiescere, pozhivati, pozhiti, ſpati, potihniti; recubare, leṡhati, pozhivati; recumbere in herba, na travi leṡhati, ali pozhivati; requiescere, pozhivati, ſpati, tihu biti
Vorenc
pogled m, F23, acies oculorum, oſter, inu biſter pogled; aspectus, pogled; conspectus, -us, pogled; lusciosus, -a, -um, eniga kratkiga poglèda; obfuscare, pogled jemati, obtemniti; orbus, -a, -um, tudi tá kateri je ob pogled perſhel; visus torvus, grd pogled, ſtraſhán pogled, ali obras
Vorenc
pohišten prid., scruta, -orum, vſe ṡhlaht ſtarine, katere ſe ob tergih na prudai noſſio ... od ... partenine, ſleherniga pohiſ[h]tniga orodja
Vorenc
pohujšanje s, F5, deterioratio, pohuiſhanîe; offendiculum, -li, pohuiſhanîe, ſpotaknenîe; scandalizare, pohuiſhati, ṡblaṡniti, pohuiſhanîe dajati; scandalum, -li, pohuiſhanîe, vſe tú, ob kar ſe eden opotakne, ṡblaṡnoſt; scrupulus, -li, ena ṡmota, teṡhka miſil, pohuiſhanîe
Vorenc
pokrajina ž, F5, confinia, fines, pokraine, meje; fines, pokraine, kraji; miles limitarius, na pokraini ſoldat; propugnator, -oris, en junazhki varih, ob zhaſſu te voiṡkè, ene pokraine, ali méſta; terminus, -ni, meinyk, koniz, krai, pokraina
Vorenc
poldne s, F2, auster, júg, dulanî veter, od puldne; meridiari, ob poldnè jeſti, ali ſpati, ali pozhivati. Job.24
Vorenc
potopiti se dov., F3, mergi, ſe topiti, ali potopiti, ṡagreṡniti; naufragio perire, ſe potopiti, vtoniti; naufragus, -gi, tá katerimu ſe ladje reṡbyejo, ali potopè, obuṡha, inu ob tú ſvoje pride
Vorenc
praznik m, F22, celebritas, celebratio, en imenitin s'hód ali praṡnik; dies festus, praṡnik; feriae, -arum, praṡnik, praṡnizhni dnèvi; festivitas, praſnik; festum, -ti, praṡnik; encaenia, ponovlenîe teh praṡnikou, cerqueniga ṡhegnanîa. Joa:10; peplus, -li, en ṡa viſſoke praṡnike gvánt, kateri ob velikih godeih, inu ohzetih moṡhie, inu ṡhene noſſio, en ohzetni gvánt; scenophegia, praṡnik teh utt; solemnitas, obhajanîe, praṡnik, s'hodiṡzhe, viſſok praṡnik
Vorenc
praznovati nedov., F6, celebrare, praṡnovati, zhaſtiti, obhajati, viſſoku hvaliti; concelebrare, praṡnovati, praṡnik derṡhati; feriari, praṡnovati; sabbatha poluere, ſaboto preſtopiti, ali oṡkruniti, ne praṡnovati, praṡnika ne darṡhati; sabbatizare, ob Sabbotah praṡnovati. Lev:25; vacare, praṡnovati, poſtavati
Vorenc
prestrašen del., F15, attonitus, preſtraſhen, od ſtraha, ali zhudovanîa oterpnên; consternatus, preſtraſhen, uſtraſhen; conterritus, ẛbojèz, preſtraſhen; conturbatus, preſtraſhen, ẛméſhan, ẛmoten, ſpazhen, reṡhalen; exanimis, preſtraſhen, na pol mertou; exterritus, -a, -um, vſtraſhen, preſtraſhen; infractus, -a, -um, napozhen, reṡbyt: tudi ne preſtraſhen; lymphaticus, -a, -um, lymphatatus, -a, -um, eden preſtraſhen de grè ob pamet, kir je neikai v'vodi vidil; pavidus, -a, -um, ſtraſhán, plaſhán, preſtraſhen; performidatus, -a, -um, preſtraſhen, ſylnu groṡán, ṡalu ſtraſhán; perterritus, -a, -um, ṡlu vſtraſhen, preſtraſhen; perturbatus, -a, -um, ṡméſhan, ṡlu ṡmoten, ſpazhen, reṡhalen, ṡmamlen, preſtraſhen; scrupulosus, -a, -um, preſtraſhene veiſti, ſtraſhlive veiſti, gréha bojézhi, ſtraſhán; stupefactus, -a, -um, oterplen od ſtraha, preſtraſhen; trepidulus, -a, -um, enu malu preſtraſhen
Vorenc
pripraviti dov., F84, apparare, perpraviti; defraudare, ogolufati, eniga ob tú ali uni perpraviti; depudicare, v'ſramoto perpraviti; externare, ob pamet perpraviti; fulcite me floribus, s'roṡhami me k'véku perpravite; orbare, eniga perpraviti ob eno lubo reizh, opleiniti: v'ſyroṡzhino perpraviti; praeparare, perpraviti, poprei perpraviti; procurare, preṡkarbéti, perpraviti, omiſliti; redigere ad nihilum, k'nizhemer perpraviti
Vorenc
priti dov., F164, auxiliary, kir na pumozh prideo; benè veneris, dobru perſhel, Búg te primi; commemini, ſpumnim ſe, v'miſſel mi je perſhlu; erravit, an potius insanavit? ali je falil, ali je ob pamet perſhel? febres statae, marṡlize, katere ob enim gviſ[h]nim zhaſſi ali vri pridejo; inceſsere aliquem dolis, s'golufio zhes eniga priti; integrascere, ut integrascit hoc malum, letá neſrèzha ṡupèt pride, ſe ponavla; intro, intrare, notar poiti, notar priti; lÿmphari, ob pamet priti; neophytus, -a, -um, kateri v'novizh k'veri pride; obsolescere, is navade priti, oſtareiti, preiti; opem ferre, pomúzh dati, ali h'pomúzhi priti; praematura mors, preṡgudna ſmert, ta ſmert je ſhe pred zhaſſam perſhla; privatus, -a, -um, obrupan, kateri je ob kai perſhel; recolligere, ṡupèt pobrati, ṡupèt ſpraviti, ṡupèt ſam k'ſebi priti; usuvenit, ſe pergody, je perſhlu v'eno navado; venire in manus, v'pèſt priti; videtur mihi, ſe mi ṡdy, mi pride naprei; prim. prideoč, pridoč
Vorenc
razbiti se dov., naufragus, -gi, tá katerimu ſe ladje reṡbyejo, ali potopé, obuṡha, inu ob tú ſvoje pride
Vorenc
raztrumpati dov., F5, collidere, v'kúp reṡbiti, reſtrumpati, ṡkupai lopiti, ob tú drugu tlézhi; derumpere, reſtrumpati, reſtergati, reſtrupati; illidere, ob eno tarzhiti reizh, reſtrumpati, reṡbiti; quatefacere, reſtrumpati; refringere, reṡbiti, reſtrumpati, reſtergati, inu goridjati
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- Naslednja »
Število zadetkov: 121
Dostopnost