dèskar -ja [də] m z -em člov. (ə̏) ~i ob obali; ~ na snegu
dèskarka -e [də] ž, člov. (ə̏)
dèskarjev -a -o [də] (ə̏)
Zadetki iskanja
Slovenski pravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
križáriti -im nedov. križárjenje (á ȃ) Ladja ~i ob obali; poud. ~ po praznih ulicah |tavati, bloditi|
Pravopis
mostíšče -a s (í) |prazgodovinska naselbina; prostor ob obali, bregu za zaščito izkrcavanja|: postaviti ~; obstreljevati sovražnikovo ~
Pravopis
navézati in navezáti -véžem dov. navézanje; drugo gl. vezati (ẹ́/á ẹ́) koga/kaj na koga/kaj ~ trakove na klobuk; ~ otroke nase; publ. ~ misli na zadnje dogodke opreti; navezati komu/čemu kaj ~ skakalcem padala; navezati kaj ~ dereze; ~ ladjo k obali; ~ vola k jaslim privezati; urad. ~ diplomatske stike; alp. navezati koga ~ planince na poti čez snežišče
navézati se in navezáti se -véžem se (ẹ́/á ẹ́) na koga/kaj ~ ~ ~ domače kraje; ~ ~ ~ prijatelje
navézati se in navezáti se -véžem se (ẹ́/á ẹ́) na koga/kaj ~ ~ ~ domače kraje; ~ ~ ~ prijatelje
Pravopis
ob [poudarjeno òb] predl.
I. z mest.
1. mestovni prostorski sprehajati se ~ živi meji; Šentjakob ~ Savi; pluti ~ obali; opombe ~ robu; stati ~ stebru pri; drug ~ drugem; sloneti ~ oknu pri
2. časovni, zlasti pred besedami na ustničnik tudi varianta o: ~ novem letu; ~ koncu vojne; ~ nedeljah; zbuditi se ~ treh; ~ lepem vremenu; pozdrav ~ prihodu
3. vzročnostni ~ močnem poku si poškodovati bobnič; ~ tako slabem učitelju učenci ne morejo napredovati; °~ pravilni rešitvi križanke dobite nagrado → za pravilno rešitev
4. lastnostni živeti ~ kruhu in vodi; študirati ~ stričevi podpori; redk.: Da ~ kratkem povem na kratko; obresti plačati ~ letu čez eno leto
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. varianta ób..
1. smerni prostorski prisloniti lestev ~ zid; vreči kozarec ~ tla; zadeti se obenj [bə]; spotakniti se ~ kamen
2. časovni, zastar. potovati ~ noč ponoči
3. vezljivostni obregniti se obnjo; drgniti se ~ podboj; biti ~ barvo, denar |izgubiti|; neknj. ljud. Krava je prišla ~ mleko |ga je izgubila|
I. z mest.
1. mestovni prostorski sprehajati se ~ živi meji; Šentjakob ~ Savi; pluti ~ obali; opombe ~ robu; stati ~ stebru pri; drug ~ drugem; sloneti ~ oknu pri
2. časovni, zlasti pred besedami na ustničnik tudi varianta o: ~ novem letu; ~ koncu vojne; ~ nedeljah; zbuditi se ~ treh; ~ lepem vremenu; pozdrav ~ prihodu
3. vzročnostni ~ močnem poku si poškodovati bobnič; ~ tako slabem učitelju učenci ne morejo napredovati; °~ pravilni rešitvi križanke dobite nagrado → za pravilno rešitev
4. lastnostni živeti ~ kruhu in vodi; študirati ~ stričevi podpori; redk.: Da ~ kratkem povem na kratko; obresti plačati ~ letu čez eno leto
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. varianta ób..
1. smerni prostorski prisloniti lestev ~ zid; vreči kozarec ~ tla; zadeti se obenj [bə]; spotakniti se ~ kamen
2. časovni, zastar. potovati ~ noč ponoči
3. vezljivostni obregniti se obnjo; drgniti se ~ podboj; biti ~ barvo, denar |izgubiti|; neknj. ljud. Krava je prišla ~ mleko |ga je izgubila|
Pravopis
Pravopis
pritegníti in pritégniti -em dov. pritégni -te in -íte; pritégnil -íla, pritégnit, pritégnjen -a; pritégnjenje; (pritégnit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) koga/kaj ~ ladjo k obali; Igra jih ni pritegnila; knj. pog. Pritegni ga Udari ga; ~ pozornost; ~ zavoro; pritegniti koga/kaj k/h komu/čemu ~ novinca k delu; pritegniti komu/čemu Zapela je, a nihče ji ni pritegnil |se ji pridružil|; neobč. Pritegnili so njegovi sodbi pritrdili
Pravopis
pritézati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pritézanje (ẹ́; ẹ̑) neobč. pritegovati: koga/kaj ~ mrežo k obali; pritezati komu/čemu Zapeli so, drugi pa so jim začeli ~
Pravopis
ribáriti -im nedov. -èč -éča; ribárjenje (á ȃ) ~ ob obali; poud. ~ v kalnem |izrabljati neurejene razmere|
Pravopis
stacionírati -am [ijo] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; stacioníranje (ȋ) koga/kaj ~ rakete namestiti; ~ vojake ob obali nastaniti; nedov. Letalo ~a na matičnem letališču |ima stalno mesto|
Pravopis
Svahílijec -jca m s -em preb. i. (ȋ) |pripadnik ljudstva na vzhodnoafriški obali|
Svahílijka -e ž, preb. i. (ȋ)
Svahílijci -ev m mn., preb. i. (ȋ) |ljudstvo|
svahílijski -a -o (ȋ)
Svahílijčev -a -o (ȋ)
Svahílijka -e ž, preb. i. (ȋ)
Svahílijci -ev m mn., preb. i. (ȋ) |ljudstvo|
svahílijski -a -o (ȋ)
Svahílijčev -a -o (ȋ)
Pravopis
tréti2 trèm tudi tréti tárem nedov. trì tríte, tróč in teróč; tŕl -a, trét, tŕt -a; trênje tudi tŕtje; (trèt/trét) (ẹ́ ȅ; ẹ́ á) koga/kaj ~ lan; ~ orehe; ~ otroka z brisačo; poud. ~ komu prste |močno stiskati|; treti kaj ob kaj ~ kamen ob kamen
tréti se trèm se tudi tréti se tárem se (ẹ́ ȅ; ẹ́ á) Deli stroja se ~ejo med seboj; treti se ob kaj Vrv se ~e ob skalo; poud. Ljudje so se trli v gostilno |gnetli|; poud., s smiselnim osebkom treti se koga/česa Na obali se je trlo turistov |je bilo veliko turistov|
tréti se trèm se tudi tréti se tárem se (ẹ́ ȅ; ẹ́ á) Deli stroja se ~ejo med seboj; treti se ob kaj Vrv se ~e ob skalo; poud. Ljudje so se trli v gostilno |gnetli|; poud., s smiselnim osebkom treti se koga/česa Na obali se je trlo turistov |je bilo veliko turistov|
Pravopis
ubíti ubíjem dov., nam. ubít/ubìt, star. ubívši; ubítje; drugo gl. biti1 (í ȋ) koga/kaj ~ jajce; ~ napadalca s puško; poud.: Vročina jih je čisto ubila |zelo utrudila|; Ne grem, pa če me ~eš |sploh ne|; ~ komu veselje do dela |vzeti|; poud. ubiti kaj z/s čim ~ čas z branjem |ga porabiti|
ubíti se ubíjem se (í ȋ) knj. pog. ~ ~ z avtomobilom |umreti v avtomobilski nesreči|; poud. Valovi so se ubili ob obali |izgubili svojo moč|
ubíti se ubíjem se (í ȋ) knj. pog. ~ ~ z avtomobilom |umreti v avtomobilski nesreči|; poud. Valovi so se ubili ob obali |izgubili svojo moč|
Pravopis
Pravopis
Zánzibar -ja m z -em zem. i. (ȃ) |otok ob vzhodni obali Afrike|: na ~u
zánzibarski -a -o (ȃ)
Zánzibarčan -a m, preb. i. (ȃ)
Zánzibarčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
zánzibarski -a -o (ȃ)
Zánzibarčan -a m, preb. i. (ȃ)
Zánzibarčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Pravopis
zaplúti -plôvem in zaplúti -plújem dov., nam. zaplùt/zaplút; zaplútje; drugo gl. pluti (ú ó; ú) Ladja je zaplula k obali; poud. zapluti v kaj ~ ~ spanec |zaspati|
Število zadetkov: 18
Dostopnost