Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
aréna -e ž (ẹ̑)
1. okrogel prostor za nastopanje, obdan s stopničasto se dvigajočimi sedeži: toreador je stopil v areno; cirkuška arena; klovn v areni / prostorna arena se je napolnila z gledalci
2. publ., navadno s prilastkom področje udejstvovanja in uveljavljanja: v literarno areno prihajajo mladi pesniki; nekateri narodi so se pozno pojavili v zgodovinski areni; razmere v mednarodni, politični areni; umakniti se iz športne, tekmovalne arene / stati sredi arene življenja
♦ 
film. velika zlata arena priznanje za najboljši film puljskega festivala
SSKJ²
blástula -e ž (ȃ)
biol. mehurčku podoben zarodek mnogoceličarjev, obdan z enojno plastjo celic:
SSKJ²
fjórd -a m (ọ̑)
dolg, ozek morski zaliv, obdan z zelo visokimi in strmimi pobočji: norveški fjordi
SSKJ²
fórum -a m (ọ̑)
1. pri starih Rimljanih večji prostor v mestu, obdan z javnimi zgradbami: trgovanje na forumih / rimski forum
2. navadno s prilastkom javno mesto, kjer se o čem razpravlja, odloča: na vseh mednarodnih forumih se bojujemo za ekonomsko pomoč državam v razvoju / na tem visokem forumu je treba razpravljati tudi o gospodarstvu
3. spletno mesto, na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča: podatek je poiskal na spletni strani foruma slovenskih prevajalcev / spletni forum
4. navadno s prilastkom voljeno ali imenovano telo, pristojno za odločanje v določeni stvari: v zadevo je posegel višji forum; obrniti se na nižji forum; politični, sindikalni forumi; forumi revolucionarne oblasti / publ. odgovorni, odločujoči forumi
// publ. skupina ljudi, na katero se kdo obrača: spregovoriti o problemu pred širokim forumom bralcev
SSKJ²
gástrula -e ž (ȃ)
biol. čašici podoben zarodek mnogoceličarjev, obdan z dvojno plastjo celic: razvoj gastrule iz blastule
SSKJ²
gémula -e ž (ẹ̑)
zool. droben, s trdnim ovojčkom obdan skupek celic sladkovodnih spužev za prezimovanje in za nespolno razmnoževanje: opazovati gemule pod mikroskopom
SSKJ²
glorióla tudi gloríola -e ž (ọ̑; ȋ)
svetleči se kolobar okrog glave upodobljenih svetnikov, svetniški sij: gloriola mu obseva glavo; sij zlate gloriole; pren., knjiž. drži se ga gloriola največjega borca za pravico; obdan je bil z gloriolo dostojanstva
SSKJ²
grája2 -e ž (āzastar.
1. ograja: vrt je obdan z grajo; kamnita graja
2. pregrada, jez2voda pada čez grajo; mlinska graja
SSKJ²
jeklenína -e ž (í)
izdelki iz jekla: trgovati z jeklenino / obdan z jeklenino z jeklom
SSKJ²
kábel1 -bla m (á)
1. električni vodnik iz ene ali več med seboj izoliranih žic, obdan z zaščitnim slojem: napeljati, speljati kabel v novo naselje / polagati kabel / poslati sporočilo po kablu / gumeni kabel / rabi se samostojno ali s prilastkom: električni, telefonski kabel; nadzemni, podmorski, podvodni kabel; antenski kabel ki povezuje anteno s sprejemnikom ali oddajnikom; kabel za električni kuhalnik / optični kabel kabel iz tankih upogljivih steklenih vlaken, ki se uporablja za prenos svetlobnega signala
 
elektr. armirani kabel kabel s kabelsko armaturo; enožilni, večžilni kabel; inštalacijski kabel; koaksialni kabel; nizkonapetostni, visokonapetostni kabel
2. močna vrv, narejena iz zvitih jeklenih vrvi: obrabljeni kabel se je pod težo bremena pretrgal; montirali so kable za žičnico; kabli visečega mostu
3. navt. dolžinska mera, desetina morske milje: ladja se je zasidrala nekaj kablov od pomola
SSKJ²
kámpus -a m (ȃ)
prostor, obdan z zelenimi površinami, na katerem se nahajajo fakultete, knjižnice, študentski domovi: na obrobju mesta so zgradili nov kampus; študentski, univerzitetni kampus; lokacija, zemljišče za kampus
SSKJ²
kôcast -a -o prid. (ó)
1. pokrit, obdan z neurejeno razvrščenimi (dolgimi) dlakami: majhen kocast pes; kocast rep veverice / bundo je imel podloženo s kocasto kozjo kožo / kocasta površina tkanine / telovnik iz kocastega blaga; kocasto posteljno pregrinjalo
2. cunjast: kocaste snežinke
SSKJ²
kôpa -e ž (ó)
1. velik kup, zložen navadno zaradi sušenja
a) žita: kopa se je podrla; na njivi so stale kope pšenice / spravljati, zlagati v kopo / kope sena kopice / na voz so naložili celo kopo žita
b) desk, lesa: delati kope / desk je še pet lepih kop / na gradbišču je bila kopa opeke kup
2. v obliki polkrogle zložen, z zemljo obdan les, določen za delanje oglja: kopa se kadi; drva za kopo / kopo kuhati, žgati / oglarska kopa
 
gozd. bokati (kopo)
3. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: ima celo kopo dokazov; izrekel je kopo laži / ostala je sama s kopo otrok
4. nar. skupina šestdeset snopov (žita): pridelali so petdeset kop pšenice
SSKJ²
mehúrec -rca m (ū)
star. mehurček: pene se pršijo v milijarde mehurcev
 
biol. zarodni mehurec mehurčku podoben zarodek mnogoceličarjev, obdan z enojno plastjo celic; blastula
SSKJ²
obdáti -dám dov., 2. mn. obdáste in obdáte; obdál (á)
1. narediti, da je kaj okrog česa: mesto so obdali z obzidjem; obdati nasad z ograjo; palače so obdali z lepimi vrtovi / obdati rečni breg z nasipom
// postaviti se, pojaviti se okrog koga: po govoru so ga obdali novinarji in ga spraševali / obdala ga je taka megla, da ni ničesar več razločil
2. narediti, da je kaj na (vsej) površini: obdati pecivo z glazuro; obdati stene z opažem obložiti; obdati se z apnenčasto lupino, oklepom / star. oblaki so obdali nebo pokrili, zakrili
3. nav. ekspr. narediti, da je, se nahaja kdo v okolju, kjer kdo biva, se zadržuje: odkar ima tako pomemben položaj, so ga obdali z vohuni; obdal se je s samimi sposobnimi ljudmi / obdali so ga z razkošjem
4. ekspr. narediti, da je kdo deležen česa: otroke je obdala z ljubeznijo / obdal ga je z vsemi častmi / zastar. obdala ga je s srečo osrečila ga je
5. knjiž. izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: takrat ga je obdala bolečina
● 
knjiž. obdati se z molkom ne govoriti več o svojih zadevah; ne dati vesti o sebi; knjiž. obdati se s potrpljenjem biti potrpežljiv
    obdán -a -o:
    z obzidjem obdano mesto
SSKJ²
obrásel -sla -o tudi obrástel -tla -o [obrasəu̯; obrastəu̯prid. (ā á)
1. obdan s čim rastočim: z jelšami obrasel potok; usta, obrasla z brki in brado
2. pokrit s čim rastočim: z vinsko trto obrasel hrib; s puhom obrasli mladiči; prim. obrasti
SSKJ²
ondulírati -am nedov. in dov. (ȋ)
s toploto, kemičnimi sredstvi kodrati: frizerka jo ondulira / ondulirati lase
    ondulirajóč -a -e:
    biol. ondulirajoča membrana z rahlejšo citoplazmo obdan nitast izrastek, ki omogoča parazitom gibanje po krvi, sluzi
    ondulíran -a -o:
    ondulirani lasje
SSKJ²
osrédek -dka m (ẹ̑)
1. star. središče, center: mesto je bilo osredek kulturnega življenja / osredek novele je spor med očetom in sinom jedro
2. star. otok, zlasti na reki: peljati se s čolnom na osredek / osredek na jezeru
3. nar. nezoran del sredi ogona: razorati osredek
♦ 
gozd. gozd, navadno manjši, obdan z gozdom drugega lastnika
SSKJ²
ôtok1 -óka m (ó ọ́)
1. del kopnega sveta, obdan z vodo: prepeljali so se na otok; izkrcati se na otoku; živeti na otoku; ladja je plula ob otoku; otok na jezeru, reki; otoki na morju; ta kraj je bil zanj kot otok miru sredi razburkanega morja / koralni otok ki so ga zgradile korale; pren., ekspr. otok obilja v morju revščine
 
publ. Otok Velika Britanija, Anglija
 
geogr. rečni otok; geol. vulkanski otok ki so ga zgradile predornine
2. s prilastkom navadno manjša površina, ki se po lastnostih, značilnostih razlikuje od okolja: travnati otoki v puščavi / ekološki otok manjša površina, navadno v naselju, z zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov; zeleni otok zelena površina, navadno travnata, sredi mestnega asfaltnega ali betonskega okolja / jezikovni otok; narodnostni otok
3. grad. označeni ali dvignjeni del vozišča zlasti za usmerjanje prometa: obvezna smer okoli otoka / usmerjevalni otok; otok za pešce / prometni otok
SSKJ²
pólotok -óka tudi -a in polotòk -óka m (ọ̑ ọ́, ọ̑; ȍ ọ́)
del kopnega sveta, najmanj od dveh med seboj stikajočih se strani obdan z vodo: objadrati polotok / Balkanski polotok; polotok Istra
Število zadetkov: 30