Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pleteršnik
bojeváti, -ȗjem, vb. impf. kämpfen, Dict., Dalm.; boj b., Cig.; In šel je boj boj'vat brez upa zmage, Preš.; dokazila bojujoča zoper obdolženca, die zur Überführung des Beschuldigten dienenden Beweismittel, DZ.; — nav. b. se, kämpfen: s kom, zoper koga.
Pravo
forum deprehensionis -- --
Pravo
in dubio pro reo -- -- -- --
Pravo
izločítev zagovórnika -tve -- ž
SSKJ²
izprášati tudi izprašáti -am tudi sprášati tudi sprašáti -am dov., tudi izprášala tudi sprášala (á á á)
1. s spraševanjem poizvedeti: izprašal je sina, kod je hodil; natančno, temeljito so ga izprašali o vsem; zastar. izprašati po novicah povprašati
 
ekspr. izprašaj si malo vest, če nisi tega tudi sam kriv premisli
2. zaslišati2izprašati obdolženca, pričo / navzkrižno izprašati
3. zastar. z vprašanji ugotoviti, preveriti kandidatovo znanje; vprašati: izprašati učenca; izprašati iz matematike; izprašati pri izpitu
    izprášan tudi sprášan -a -o
    1. deležnik od izprašati: izprašan pred komisijo / izjave izprašanih prič zaslišanih / učenec je bil izprašan vso snov, iz vse snovi vprašan
    2. ki je opravil izpit za kako strokovno dejavnost: izprašani gasilec, lovec; izprašana babica
Pravopis
izprášati tudi izprašáti -am dov.; drugo gl. prašati (á/á á) koga ~ obdolženca, pričo; izprašati koga kaj ~ učenca novo snov; izprašati koga iz česa ~ učenca iz matematike; Izprašal je sina, kje je hodil; izprašati koga o čem Temeljito so ga izprašali o vsem
Pravo
izpraševánje -a s
SSKJ²
izročítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od izročiti: izročitev pošiljke naslovljencu / izročitev posestva / izročitev obdolženca drugi državi / izročitev diplome, odlikovanja / izročitev v hrambo
Pravo
jávljanje na policíjski postáji -a -- -- -- s
Pravo
kondemnatórna sôdba -e -e ž
SSKJ²
konfrontácija -e ž (á)
ugotavljanje odnosa med dvema ali več sorodnimi pojavi, dejstvi, primerjava: zahtevajo svobodno konfrontacijo nazorov; potrebna je konfrontacija mnenj in stališč / konfrontacija dveh življenjskih principov
 
pravn. zasliševanje priče ali obdolženca v navzočnosti osebe, ki se je o isti stvari izpovedala drugače; soočenje
// potrjevanje veljavnosti, neveljavnosti česa s takim ugotavljanjem, preverjanje: konfrontacija pripovedovanega z dejstvi / publ. gre za veliko konfrontacijo Amerike z drugimi velesilami
SSKJ²
konfrontírati -am nedov. in dov. (ȋ)
ugotavljati odnos med dvema ali več sorodnimi pojavi, dejstvi, primerjati: konfrontirati mnenja, stališča / večkrat konfrontirata izkušnje / režiser nas konfrontira z realnim svetom
 
pravn. zasliševati pričo ali obdolženca v navzočnosti osebe, ki se je o isti stvari izpovedala drugače; soočati
// s takim ugotavljanjem potrjevati veljavnost, neveljavnost česa, preverjati: vse akte konfrontira z dejanskim stanjem; svoje misli vedno konfrontira s tujimi
Pravo
kontumacíjski postópek -ega -pka m
Celotno geslo Sinonimni
línčanje -a s
uboj krivca, osumljenca takoj, brez zakonitega sojenjapojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. linč
GLEJ ŠE: udeleženec
Pravo
načêlo speciálnosti -a -- s
Pravo
nasprótna tôžba -e -e ž
SSKJ²
navzóčnost -i ž (ọ́)
dejstvo, da je kdo navzoč: učiteljeva navzočnost jih je motila; ugotoviti navzočnost na seji; duhovna, materialna navzočnost / zaslišati obdolženca ob navzočnosti priče / publ. čuti se vojaška navzočnost velesil na tem območju / potrditi navzočnost mikrobov
 
ekspr. vsako leto enkrat jih počasti s svojo navzočnostjo jih obišče, pride k njim
Pravo
nèupravíčeni pripòr -ega -ôra m
SSKJ²
obdolžênec -nca [obdou̯ženəcm (é)
kdor je obdolžen: pogovoril se je z malim obdolžencem zaradi razbite šipe
// pravn. oseba, proti kateri teče preiskava ali proti kateri je vložena obtožnica, obtožni predlog ali zasebna tožba: zagotoviti obdolžencu obrambo; zaslišati obdolženca; obdolženec in priče
SSKJ²
obrámba -e ž (ȃ)
1. odbijanje sovražnikovega, nasprotnikovega napada: vdati se brez obrambe; preiti iz obrambe v napad; pripraviti se na obrambo; potisniti nasprotnikove čete v obrambo; onesposobiti koga za obrambo; obramba države / koncepcija splošne ljudske obrambe; svet za ljudsko, narodno obrambo; v nekaterih državah minister za obrambo
2. varstvo, zaščita: biti brez obrambe; vzeti koga v obrambo; obramba ladij pred minami; obramba proti mrazu
3. dokazovanje pravilnosti ideje, mnenja: obramba resnice, stališča
4. šport. faza športne igre, ko si moštvo prizadeva ohraniti določen rezultat: povezati obrambo in napad / preiti v obrambo / conska obramba pri kateri brani vse moštvo določen prostor
// šport. žarg. obrambni igralci pri nekaterih igrah z žogo: gostje so razbili domačo obrambo; slaba igra obrambe
5. pravn. zagovor, zagovarjanje obdolženca: pripraviti, sprejeti obrambo; obrambo vodi znan odvetnik / čakali so, kaj bo povedal v svojo obrambo / pravn. žarg. na predlog obrambe so obravnavo preložili branilcev
● 
ekspr. napad je najboljša obramba s tem, da človek očita napake drugim, prepreči, da bi mu drugi očitali njegove
♦ 
med. obramba organizma proti bolezni; šah. indijska obramba otvoritev igre, pri kateri črni fianketira enega ali oba lovca; šol. obramba disertacije zagovor disertacije pred komisijo; obramba in zaščita v socializmu učni predmet, pri katerem se poučujejo osnovne oblike obrambe in družbene samozaščite; voj. protiletalska, protiraketna obramba; teritorialna obramba
Število zadetkov: 61