Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
administratíven -vna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na upravljanje, upraven: zmanjšati administrativni aparat; administrativna razdelitev na občine; administrativno-operativni organi
// nav. slabš. določen z uradnim odlokom: z administrativnimi in birokratskimi ukrepi problema ne bomo rešili; administrativno planiranje
 
zgod. administrativni socializem
2. nanašajoč se na pisarniške posle, pisarniški: opravljati administrativne posle / obiskovati administrativni tečaj; dveletna administrativna šola
    administratívno prisl.:
    administrativno določene cene
bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica]
    1. mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma
      1.1. ekspresivno starejša ženska
      1.2. ekspresivno skrbna, sočutna ženska
      1.3. ekspresivno ženska, ki na kakem področju deluje dlje od drugih ali je od njih starejša
      1.4. navadno v množini, ekspresivno izkušena, modra ženska, ki na določenem področju, zlasti v kulinariki, gospodinjstvu, soustvarja, sooblikuje tradicijo; SINONIMI: neformalno, primorsko, ekspresivno nona
    2. ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov
    3. manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; primerjaj lat. Blennioidei
FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete.
ETIMOLOGIJA: baba
Celotno geslo Sinonimni
dežêla -e ž
obsežnejše, s kakimi značilnostmi povezano, zaokroženo ozemlje
SINONIMI:
zastar. dežel, ekspr. deželica, publ. zemlja
Celotno geslo Sinonimni
diskotéka -e ž
nočni lokal, v katerem se pleše ob popularni glasbipojmovnik
SINONIMI:
diskoklub, sleng. diskač, pog. disko
SSKJ²
dovoljeváti -újem nedov. (á ȗ)
dajati dovoljenje, pristanek za kaj: starši mu dovoljujejo, da hodi v kino; nerada ji dovoljuje, da se druži s tistim dekletom / ostal bi še, pa mi delo ne dovoljuje; pomagal ti bom, kolikor mi bodo razmere dovoljevale / publ. skakalnica dovoljuje skoke do sto metrov
    dovoljeváti si 
    večkrat upati si, drzniti si storiti kaj: dovoljuje si obiskovati ga tudi pozno zvečer; vse si dovoljuje / kot vljudnostna fraza dovoljujem si kratko vprašanje
Celotno geslo Sinonimni
eksterníst -a m
nekdaj učenec, ki ne stanuje v internatu svoje šolepojmovnik
SINONIMI:
eksterni učenec
Celotno geslo Sinonimni
filozofíja -e ž
1.
veda, ki preučuje naravo sveta, njegov ustroj in položaj človeka v njempojmovnik
SINONIMI:
star. modroslovje, zastar. modroznanstvo
2.
do 1848 vmesna šola med šestletno gimnazijo in univerzo
SINONIMI:
star. črna šola
Pravopis
frekventírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; frekventíranje (ȋ) neobč. obiskovati, udeleževati se: koga/kaj ~ razstave
Celotno geslo Sinonimni
frizírati se -am se nedov.
obiskovati frizerski salon z namenom strokovno si urejevati lase
SINONIMI:
pog. hoditi k frizerju, ekspr. obiskovati frizerja
GLEJ ŠE SINONIM: česati se
SSKJ²
galeríja -e ž (ȋ)
1. razstavni prostor ali stavba z zbirko umetniških slik ali kipov: obiskovati muzeje in galerije; umetniška galerija; prostori galerije / Narodna galerija
2. ekspr., z rodilnikom velika množica: ustvaril je galerijo človeških tipov; tudi ta oseba spada v galerijo avtobiografskih likov; prikazal je celo galerijo psihično in fizično nalomljenih ljudi
3. najvišji balkonski prostor, navadno v gledališču: publika z galerije; stojišče na galeriji / ekspr. galerija je navdušeno ploskala ljudje na galeriji
4. hodnik ali hodniku podoben prostor v velikih stavbah, ki je na eni strani odprt ali zastekljen: sprehajati se po galeriji; odprta galerija; galerije in dvorane starih gradov
♦ 
grad. predor, ki ima stranske odprtine; objekt, ki preprečuje zasutje ceste
SSKJ²
gimnázija -e ž (á)
srednja šola za splošno izobrazbo: obiskovati, dokončati gimnazijo; hoditi v gimnazijo; učiti na gimnaziji; absolventi gimnazije; ravnatelj gimnazije; pog. vpisal se je v prvo gimnazijo v prvi razred gimnazije / večerna gimnazija s poukom v večernih urah; klasična gimnazija s poudarkom na pouku klasičnih jezikov in kulture; realna gimnazija nekdaj s poudarkom na pouku živih jezikov in naravoslovnih ved; nižja nekdaj od prvega do četrtega razreda, višja gimnazija nekdaj od petega do osmega razreda osemletne gimnazije / ekspr. vsa gimnazija se je zbrala na proslavi dijaki in profesorji gimnazije
// stavba te šole: razstava je v gimnaziji; dijaki so se zbrali pred gimnazijo
SSKJ²
glásben -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na glasbo: glasbena kritika, kultura, zgodovina; sistematična glasbena vzgoja; skladba je odlično glasbeno delo / glasbeni bienale; glasbena revija / glasbeni pedagog, pouk; obiskovati glasbeno šolo; izpit iz glasbene teorije / predvajati glasbeni film; glasbena oprema predstave; glasbena spremljava / glasbeni spored; radijska glasbena oddaja / glasbeni avtomat; glasbeni instrumenti; glasbena skrinja / glasbena križanka; pren., ekspr. glasbena govorica velikega mojstra
♦ 
glasb. glasbeni izraz zvočna upodobitev skladateljevega doživljanja; glasbeni okrasek okrasni ton, ki ni bistveno vezan z melodičnim tokom; (glasbeni) stavek tehnično-kompozicijska uresničitev glasbenih idej; glasbena drama opera, v kateri sta si dramski tekst in glasba enakovredna; glasbena medigra glasba med dvema dejanjema odrskega dela; glasbene vilice kovinska palica, ki se končuje v obliki črke U, za dajanje intonacije
    glásbeno prisl.:
    glasbeno opremiti film
Pravopis
gramátika -e ž, pojm. (á) slovnica; števn. obiskovati ~o |tretji razred nekdanje gimnazije|; star. ~ za osmi razred učbenik slovnice
SSKJ²
hodíti hódim nedov., hójen (ī ọ́)
1. premikati se s korakanjem: hodi že brez bergel; ljudje so brezbrižno hodili mimo bogate izložbe; dve dobri uri sem hodil od doma do mesta; hodil je okrog hiše in gledal v razsvetljena okna; hoditi skozi gozd; hoditi ob berglah, ob palici, z berglami, s palico, pog. po berglah; hoditi po blatu, po cesti; si že kdaj hodil po tej poti; hoditi po napeti vrvi; hoditi s hitrimi, s kratkimi, z drobnimi, s težkimi koraki; gosi hodijo druga za drugo; drobno, lepo, nerodno, počasi, ritensko hoditi; jezno, ponosno hoditi; gugaje se hoditi; komaj je hodil, tako je bil slab; hoditi navkreber; hoditi sem ter tja po sobi; hodi kakor po jajcih s previdnim, mehkim stopanjem; hodi ko polž zelo počasi / akrobat hodi po rokah / ekspr. ves dan so mimo hodili koraki / naša mala že hodi zna hoditi / cele dneve brez cilja hodi okrog / hoditi po dveh, po štirih (nogah); hoditi po prstih / brezoseb. po tem delu parka se hodi, zato je brez trave in rož / z notranjim predmetom to pot sem že velikokrat hodil; pren. kod so takrat hodile tvoje misli
// opravljati določeno pot, potovati: koliko časa si hodil do nas; človek, ki hodi po svetu, se marsičesa nauči; danes si pa dolgo hodil iz šole; srečno hodi / hoditi iz kraja v kraj / tod doslej še nisem hodil tu doslej še nisem bil; pren. pismo je hodilo tri dni
2. večkrat opraviti kako pot: pogosto hodi čez mejo; ob nedeljah hodi na izlete; na Krko hodi ribe lovit; skozi vrata hodijo ven in noter; vsako jutro hodi v cerkev; vsako pomlad je hodil po svetu za delom; hoditi z avtobusom, z vlakom, peš v službo; vsak večer mu prinaša hrano, da mu ni treba hoditi domov; nar. hoditi k nogam hoditi peš
// z oslabljenim pomenom izraža, da se osebek ukvarja z delom, dejavnostjo, ki jo nakazuje določilo
a) zlasti z glagolskim samostalnikom: hoditi na sezonsko delo, na plese, na božjo pot, na predavanja, na sestanke, na sprehode, na tlako; redno hodi na zdravniške preglede; hoditi v službo, v šolo; hoditi po plesih, po veselicah / hoditi k ljubici; hoditi na zajce; hoditi v cerkev, v gledališče / nar. hoditi za krompirjem nakupovat krompir; hoditi po gobe, po mleko
b) z namenilnikom: hodi gledat vse filme / hoditi pod lipo se hladit; hoditi kosit, ribe lovit, pomagat obirati hmelj; hoditi pozno spat
3. pog., navadno z orodnikom biti v ljubezenskem odnosu: že tri leta hodi z njo; hodita skupaj / dolgo sta hodila, ne da bi se poročila / že hodi s fanti
4. pog., v zvezi z za prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: ona hodi za drugim; že dolgo hodi za njo / že hodi za dekleti
5. ekspr., z oslabljenim pomenom, s predložnim povedkovim določilom izraža, da je osebek oblečen, obut, kot nakazuje določilo: pri nas ni navade, da bi pozimi ženske hodile brez pokrivala; poleti hodi brez srajce; hodi v hlačah, v razcapanih oblekah; hodi lepo oblečen / hoditi v črnem v črni, žalni obleki; hoditi v svili
// ekspr., z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža, da je osebek v stanju, razpoloženju, kot ga nakazuje določilo: hoditi bos, razoglav; hodi zamišljen, žalosten
6. ekspr., v zvezi s pot in prilastkom ravnati, delovati tako, kot nakazuje določilo: hoditi po čudnih, po krivih, po napačnih potih; hoditi po izhojeni, po samostojni, po srednji poti / knjiž., z notranjim predmetom: hoditi nova pota; mož zna hoditi svojo lastno pot; hodi svoja pota ni dovzeten za vplive
7. iti:
a) v zanikanem velelniku: ne hodi blizu psa; v mraku naj otroci ne hodijo sami iz hiše; ne hodi nocoj od doma, z doma, proč / mladost, ne hodi iz srca
b) ekspr., z modalnim izrazom: ne kaže mi hoditi tja; kaj bi hodil tjakaj; kam bosta hodila, saj dežuje kot iz škafa / še na pamet mu ni hodilo kaj takega prišlo
c) nar., kot velelnik: s poti mi hodi; hodimo spat pojdimo; hodi sem pridi
// nar., v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: hodi, hodi, neumnež
● 
pog. vsak mesec mi hodi premalo denarja zmanjkuje mi ga, imam ga premalo; na starost je hodil od hiše do hiše, ekspr. od praga do praga beračil; star. hoditi od Poncija do Pilata poskušati urediti kako stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših odgovornih ljudeh; pog. hoditi okrog dekleta prizadevati si pridobiti njeno naklonjenost; pog. hoditi okrog njega prizadevati si vplivati nanj; prizadevati si dobiti kako korist od njega; pog. k njemu hodimo na posodo pri njem si izposojamo; star. v caker hoditi imeti opravka s kom, s čim; hoditi v vas h komu v kmečkem okolju obiskovati koga, hoditi na obiske h komu; šalj. hoditi mu v zelje dvoriti njegovi ženi ali dekletu; vtikati se v zadeve, kjer ima že on svoje načrte, namene; ekspr. to mi že dolgo hodi po glavi o tem že dolgo premišljam; velikokrat se mi vsiljuje misel na to; ekspr. ne bom dovolil, da bi mi po glavi hodili da bi samovoljno, brezobzirno ravnali z menoj; ekspr. za druge hoditi po kostanj v žerjavico opravljati nevarna dela, od katerih imajo drugi koristi; ekspr. kaj bi hodil po ovinkih, kar naravnost povej ne pripoveduj tako, da se da le sklepati, kaj je glavni namen povedanega, govorjenja; vznes. bratje smo, kar nas po svetu hodi biva, živi; hodili so v gosjem redu, v gosji vrsti drug za drugim; hoditi s časom prilagajati se razmeram; biti napreden; ekspr. hodi s kokošmi spat zelo zgodaj; po svetu hoditi z odprtimi očmi dobro opažati, spoznavati stvari, pojave okrog sebe; star. hoditi za kom posnemati ga, zlasti v literaturi; ekspr. kod pa tako dolgo hodi kje je, kje se mudi, zadržuje; pog. vse mi hodi narobe, navzkriž povzroča težave; umrli hodi nazaj po ljudskem verovanju po smrti se pojavlja kot duh; naši in sosedovi otroci radi hodijo skupaj se družijo; hodi kakor mačka okrog vrele kaše ne upa se lotiti jedra problema; hodi kakor v sanjah je zamišljen, duševno odsoten; je domišljav, ošaben; preg. povej mi, s kom hodiš, in povem ti, kdo si človek je tak kot njegova družba
    hodé zastar.:
    hode ni dobro jesti
    hodèč -éča -e:
    poslušal ga je, hodeč iz kota v kot; star. videl ga je ob bregu hodečega; pokonci hodeč človek; sam.: črepinje na tleh so nevarnost za hodeče
SSKJ²
inskrípcija -e ž (í)
1. knjiž. vpis, vpisovanje, zlasti na visoko šolo: na univerzi je inskripcija že zaključena; opraviti inskripcijo
2. šol. predavateljeva potrditev, da je slušatelj začel obiskovati predavanja: dati, dobiti inskripcijo
Pleteršnik
izvǫ́ljenka, f. die Auserwählte, Cig., Jan., Zora; obiskovati svojo izvoljenko, Jurč.
SSKJ²
kólidž -a in college -ea tudi kóledž -a [druga oblika kólidž- tudi kóledž-m (ọ̑)
v angleškem in ameriškem okolju višja ali visoka šola ali univerzi pridružena znanstvena ustanova: obiskovati kolidž / vse tri otroke ima na kolidžu
SSKJ²
léktorski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na lektorje: obiskovati lektorski tečaj za praktično znanje angleščine / lektorsko delo; založba je razpisala lektorsko mesto
 
gled. lektorska vaja
SSKJ²
licêj -a m (ē)
1. srednja šola za splošno izobrazbo, gimnazija: obiskovati licej
2. pog., med obema vojnama Mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani: ravnatelj liceja
3. do 1848 vmesna šola z več oddelki med šestletno gimnazijo in univerzo: graški, ljubljanski licej
4. pri starih Grkih šola, v kateri je predaval Aristotel: licej v Atenah
♦ 
šol. dekliški licej nekdaj šestletna srednja šola za splošno izobrazbo ženske mladine
SSKJ²
líkoven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na umetnost oblikovanja in upodabljanja: likovni elementi; moderen likovni izraz; likovni svet japonskih grafikov; likovna kritika, kultura; velike likovne stvaritve / obiskovati likovni krožek na šoli; likovni pedagog; razstavljati v likovnem salonu; likovni umetnik / likovna oprema knjige / najboljša dela naše likovne umetnosti slikarstva, kiparstva, arhitekture
 
šol. likovni pouk učni predmet, pri katerem se poučujejo osnove risanja, slikanja in oblikovanja
    líkovno prisl.:
    likovno upodobiti zgodovinski prizor
Število zadetkov: 91