Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
trstíka -e ž (í)
močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom: prelomiti trstiko; steblo trstike / bambusova trstika
// odrezano, odlomljeno steblo te rastline: piščalka iz trstike / obiti lesene stene, strop s trstiko
♦ bot. trstika do štiri metre visoka močvirska ali vodna trava z rjavimi klaski v socvetju; navadni trst; obrt. štukaturna trstika
SSKJ²
zaobíti -ídem dov., zaobšèl zaobšlà zaobšlò tudi zaobšló (í)
hodeč za čim obiti: zaobšel je deblo in se ustavil na drugi strani / vojska je zaobšla mesto; zaobšli so deželo s severa / iz previdnosti je zaobšel nevarni kraj obšel; pren. zaobiti zakon
SSKJ²
zapóra -e ž (ọ̑)
1. kar onemogoča prehod: obiti zaporo; zapora iz kamenja; zapora na cesti / dvigniti zaporo po odhodu vlaka zapornico / brigada je prebila zaporo
2. knjiž. zapiralo: odpreti zaporo aktovke; steklenice z različnimi zaporami
3. preprečitev stikov ene države z drugimi; blokada: uvesti zaporo; gospodarska zapora
// publ. prepoved, omejitev trgovanja s čim: zapora nafte / žito je pod zaporo
4. glagolnik od zapreti: zapora vodnega dotoka / zapora meje / zapora šol / zapora ceste / posledice zapore prometa
5. jezikosl. popolno približanje ploskev govorilnih organov pri tvorbi nekaterih soglasnikov: tvoriti soglasnike z zaporo; zapora in pripora
// stik, ki nastane s takim približevanjem: delati zaporo z ustnicami / mehkonebna zapora; središčna zapora ki jo naredi jezična konica ali sprednja jezična ploskev tako, da ob straneh uhaja zračni tok
♦ ekon. trgovinska zapora prepoved ali omejitev trgovine s kako državo; med. zapora kar dela kak cevast organ neprehoden; med., vet. zdravstvena zapora osamitev, prepoved prostega gibanja za preprečitev širjenja bolezni; voj. zapora ovira ali sistem ovir, ki preprečujejo sovražniku vdor; zgod. celinska zapora Napoleonova preprečitev angleških trgovskih stikov z evropsko celino
SSKJ²
zaskočíti -skóčim dov. (ī ọ̑)
1. skočiti, dvigniti se na koga v položaj, ki omogoča paritev: žrebec zaskoči kobilo / vulg. zaskočiti žensko
2. star. nepričakovano komu zastaviti pot, napasti koga: v gozdu ga zaskočijo razbojniki; zaskočiti sovražno vojsko / zaskočiti koga izza plota
3. star. nepričakovano skočiti na koga, napasti koga: zver zaskoči svoj plen
4. star. prevzeti, obiti1: zaskoči ga obup, trudnost
5. zastar. presenetiti: zaskočiti koga z izjavo, novico / na poti jih je zaskočila noč
    zaskočíti se 
    1. pri premiku se nepravilno zatakniti za kak drug del in v tem položaju ostati: ključavnica, sprožilec se zaskoči / naboj v puški se zaskoči / vrata avtomobila so se zaskočila / vaba je pojedena, vendar se past ni zaskočila se ni sprožila
    2. ekspr. pri skakanju zaiti v nevaren, brezizhoden položaj: pastir je rešil kozo, ki se je zaskočila
    zaskóčen -a -o:
    zaskočena kobila; stikalo je zaskočeno

Slovenski pravopis

Pravopis
ob..1 [poudarjeno òb] predp.; varianta ób..2 (Óbrh) po umiku naglasa; pred b, p, pogosto pred c, č, d, g, h, k, s, v, ž varianta o..2
I. izpredložna glag.
1. 'obkrožanje' obíti, objádrati, obkolíti, obkosíti, obložíti, opírati; ogrníti, okováti, ovíti
2. 'pot ali razmeščenost' oblétati, obrêsti
3. 'začetek ali nadaljevanje stanja' obležáti, obmirováti, obsedéti, obstáti, obviséti; ocvetlíčiti
4. 'jemanje, izgubljanje' obráti, obrabíti (se), obigráti; oklátiti, oskúbsti
5. '(ponovno) vzpostavljanje' obnovíti; obudíti
6. 'opremljanje' obdávčiti, oborožíti
II. izpredložna imenska obméjek, obmóčje, obróbje, Obsótelje; obcésten, občásen; obmóčen; obsoréj; ohíšje, ožílje
III. izpodstavna obnóva, obrába, obtôžba, obdarítev, oblétnica; obvézen, obstójen; odrgnína, osíp
Pravopis
obíti1 -ídem dov. -i -ite; obšèl -šlà -ò tudi -ó, -ít/-ìt, obíden -a; obídenje; (-ít/-ìt) (í) koga/kaj ~ gozd v enem dnevu; Obšel ga je dvom; publ. Pri podelitvi nagrad so ga obšli |ga niso upoštevali|; srečno ~ sovražnika
Pravopis
obíti2 obíjem dov., nam. obít/obìt; obítje; drugo gl. biti1 (í ȋ) kaj z/s čim ~ steno z lesom
Pravopis
objádrati -am dov. -an -ana; objádranje (ȃ) kaj ~ nevarne čeri; ~ obalo; poud. ~ vse ustanove |obiti, obiskati|
Pravopis
obrêsti obrêdem dov. obredênje; drugo gl. bresti (é) poud. koga/kaj ~ vso deželo |obiti, obhoditi|; ~ prijatelje |obiskati|
Pravopis
trstíka -e ž (í) prelomiti ~o; rastl. navadni trst; snov. obiti strop s ~o
Pravopis
zaobíti -ídem dov. zaobídenje; drugo gl. obiti1 (í) koga/kaj Vojska je zaobšla mesto; ~ zakon obiti
Pravopis
zapóra -e ž (ọ̑) obiti ~o; redk. ~ na železniški progi zapornica; neobč. ~ pri aktovki zapiralo; gospodarska ~; pojm. ~ ceste; jezikosl. tvoriti glas z ~o; števn. delati ~o z ustnicami

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
obíti -ídem dov.
GLEJ SINONIM: izigrati, izogniti se, obhoditi, obhoditi, obiskati, opažiti, prevzeti2
GLEJ ŠE: razvedeti se, strop
Celotno geslo Sinonimni
oblésti -lézem dov.
kaj z lezenjem obiti
SINONIMI:
knj.izroč. oblaziti
GLEJ ŠE SINONIM: obhoditi, prehoditi
Celotno geslo Sinonimni
políčka -e ž
alp. ozka prečna izboklina v stenipojmovnik
SINONIMI:
alp. napušč, alp. skalni napušč
GLEJ ŠE SINONIM: polica

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
króg Frazemi s sestavino króg:
bíti v začáranem krógu, izógniti se kóga/čésa v velíkem krógu, kvadratúra króga, obíti kóga/kàj v velíkem krógu, ógniti se kóga/čésa v velíkem krógu, v velíkem krógu, vrtênje v začáranem krógu, vrtéti se v krógu, vrtéti se v začáranem krógu, začárani króg, znájti se v začáranem krógu
Celotno geslo Frazemi
lók Frazemi s sestavino lók:
bíti napét kot lók, izogíbati se kómu/čému v velíkem lóku, izogníti se kómu/čému v velíkem lóku, napénjati lók, ne napénjati lóka, obíti kóga/kàj v velíkem lóku, ógniti se kóga/čésa v velíkem lóku, prenapénjati lók, prenapét lók, prenapéti lók, v velíkem lóku
Celotno geslo Frazemi
obíti Frazemi s sestavino obíti:
obíti kóga/kàj v velíkem krógu, obíti kóga/kàj v velíkem lóku
Celotno geslo Frazemi
vêlik Frazemi s sestavino vêlik:
bíti vêlik kalíber, bíti vêlik otròk, bíti v [velíki] části, bíti v [velíkih] častéh, čez velíko lúžo, dáhniti véliki dà, igráti velíko vlógo, iméti kóga/kàj v [velíki] části, iméti kóga/kàj v [velíkih] častéh, iméti velíko vlógo, izogíbati se kómu/čému v velíkem lóku, izógniti se kóga/čésa v velíkem krógu, izógniti se kómu/čému v velíkem lóku, jésti z velíko žlíco, obésiti [kàj] na véliki zvòn, obéšati [kàj] na véliki zvòn, obíti kóga/kàj v velíkem krógu, obíti kóga/kàj v velíkem lóku, odigráti velíko vlógo, ógniti se kóga/čésa v velíkem krógu, ógniti se kóga/čésa v velíkem lóku, postáviti kàj pod [vêlik] vprašáj, postávljati kàj pod [vêlik] vprašáj, stráh imá velíke očí, užívati življênje z velíko žlíco, v velíkem krógu, v velíkem stílu, vêlik do strôpa, vêlik kot dlán, vêlik kot gôra, vêlik kot hrást, vêlik kot omára, vêlik kríž je s kóm/čím, vêlik vprašáj, vêlik za dlán, velíka lúža, velíka nóč, velíka ríba, velíka živína, velíkega kalíbra, velíkega stíla, véliki mèt, véliki mèt se posréči kómu, véliki mèt uspè kómu, véliki trenútek, z velíkimi koráki, zajémati z velíko žlíco, živéti na velíki nôgi, življênje na velíki nôgi

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
ambícija -e ž
Število zadetkov: 73