Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
izumetníčiti -im dov. (í ȋ)
narediti, povzročiti, da kaj ni več v skladu z naravnim, navadnim: pisatelj je v knjigi osebe izumetničil in potvoril; izumetničiti govor, slog
    izumetníčen -a -o:
    izumetničen jezik; te stvari dajejo ulicam izumetničen videz; povest je preveč izumetničena; izumetničeno oblačenje; prisl.: izumetničeno govoriti
SSKJ²
minúta -e ž (ȗ)
1. enota za merjenje časa, šestdeseti del ure: šteti minute; gol so dosegli v četrti minuti (igre); čez dve minuti bo poldne; pet minut porabi za oblačenje; vlak ima trideset minut zamude / minuta molka / kandidat je imel minuto (časa) za premislek; ura zaostaja (za) deset minut na dan; petnajst minut od tod; sedemdeset udarcev na minuto, v minuti
2. ekspr. nedoločen zelo kratek čas: samo ena minuta je bila potrebna, da sem to storil / počakaj minuto, za minuto; minuto pozneje je počilo
● 
ekspr. vsaka minuta je bila dragocena zelo je bilo treba hiteti; ekspr. zdaj preživlja bridke minute težko mu je, trpi; ekspr. še to minuto pojdi takoj, brez odlašanja; ekspr. do te minute sem tako mislil do zdaj; ekspr. rešili so ga zadnjo minuto v zadnjem trenutku, hipu; ekspr. niti minute miru ji ne privošči prav nič; neprestano jo nadleguje; ekspr. pomoč je prišla pet minut pred dvanajsto komaj še pravočasno; ekspr. prihaja do minute točno zelo; minuta zamujena ne vrne se nobena
♦ 
geogr. minuta šestdeseti del stopinje geografske dolžine ali širine; geom. (kotna) minuta šestdeseti del (kotne) stopinje
SSKJ²
móda -e ž (ọ́)
1. v določenem času uveljavljeni kroji oblačil, obutve, vzorci blaga, modni dodatki: letošnja moda se od lanske precej razlikuje; moda tridesetih let; ustvarjalec mode; frizura po modi / visoka moda z izvirnimi modeli, navadno unikati; ženska moda / sejem mode modnih oblačil / oblačiti se po modi / zaostajati za modo; pren., ekspr. pesnikov davek literarni modi
// dejavnost, ki se ukvarja z oblikovanjem krojev oblačil, obutve, vzorcev blaga, modnih dodatkov: ta dežela vodi v modi; ukvarjati se z modo; modeli francoske mode; novosti na področju mode
2. v povedni rabi kar ustreza splošnemu okusu določenega časa: abstraktne slike so zdaj moda; tedaj je bila moda dolga večerna obleka / ta pisatelj je med srednješolci moda
// v prislovni rabi, s predlogom izraža stanje, da kaj ustreza splošnemu okusu določenega časa: tako oblačenje je iz mode; športna krila so letos v modi / ta poklic je iz mode; kolesa zopet prihajajo v modo; ta izraz je zelo v modi
● 
ekspr. on je po stari modi staromoden, starokopiten; zadnja beseda mode najnovejši modni domislek
SSKJ²
nèevrópski -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
ki ni evropski: neevropski narodi; neevropska država / neevropsko oblačenje, vedenje
SSKJ²
obláčenje -a s (á)
glagolnik od oblačiti: oblačenje krila, plašča; oblačenje in šminkanje / pričeska se sklada z njenim načinom oblačenja; revija sodobnega oblačenja
SSKJ²
oblačílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na oblačilo ali oblačenje: oblačilna omara / oblačilna industrija, stroka / drobni oblačilni predmeti
 
usnj. oblačilno usnje tanko, mehko usnje za oblačila, pokrivala, torbice
SSKJ²
razpórek -rka m (ọ̑)
podolžna odprtina na oblačilu za lažje oblačenje, gibanje: narediti razporke na rokavih; zapenjati razporek z gumbi; razporek za zadrgo; hlače brez razporka; krilo z razporkom ob strani
// podolžna odprtina kje sploh: na zavesi se je naredil razporek; zamašiti razporke v steni razpoke, špranje / ekspr. skozi razporek med oblaki je posijalo sonce
 
fot. razmik zavesic pri (zavesnem) zaklopu
SSKJ²
sodôben -bna -o prid., sodôbnejši (ó ō)
1. nanašajoč se na novejši čas, na sedanjost: proučevati sodobni jezik; ukvarjati se s sodobnimi problemi; aktualna vprašanja sodobne družbe; predavati sodobno literaturo
// ki glede na koga živi, obstaja v istem času, obdobju: Prešeren je dobro poznal sodobne in starejše avtorje / skrbno je zapisoval sodobne dogodke
2. ki ima, vsebuje novejše tehnične, strokovne pridobitve: šola je dobila sodobne prostore; prizadevati si za sodobnejšo vsebino pouka; imeti sodobno stanovanje
3. ki upošteva najnovejše umetnostne tokove: njegovo najnovejše delo vsebuje tudi nekatere manj sodobne sestavine; njegova glasba ni sodobna
4. ki upošteva najnovejše norme svojega časa: ima mlade in sodobne starše / ne dovolj sodobni pogledi na vzgojo
● 
revija za sodobno oblačenje moderno
    sodôbno prisl.:
    sodobno se oblačiti; sodobno urejena država
SSKJ²
škrícast -a -o prid. (ȋ)
1. ki ima škrice: škricast suknjič
2. star. gosposki, gizdalinski: škricaste hlače; škricasto oblačenje
SSKJ²
šminkêrstvo -a s (ȇpog.
vzbujanje pozornosti z izbranim načinom oblačenja, videzom: nastopaško šminkerstvo; oblačenje brez šminkerstva; snobizem in šminkerstvo
SSKJ²
toaléta -e ž (ẹ̑)
1. boljša ženska obleka za posebne priložnosti: zna nositi toaleto; elegantna, preprosta toaleta; modra toaleta iz tila / dolga plesna toaleta; večerna toaleta
2. oblačenje, urejanje svoje zunanjosti: končati toaleto; med toaleto je ne sme nihče motiti; jutranja toaleta; soba za toaleto
// knjiž. toaletne potrebščine: pospraviti toaleto v torbico
3. prostor s straniščem in navadno umivalnico, zlasti v javnih lokalih: toaleta je na koncu hodnika; šla je v toaleto, da si popravi pričesko / toaleta za dame; toaleta v letalu
SSKJ²
uniformírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. obleči v uniformo: uniformirati čuvaje, šoferje
2. narediti kaj enolično, poenoteno: uniformirati stanovanjske soseske / uniformirati mišljenje; na silo uniformirati način življenja
    uniformíran -a -o:
    uniformiran uradnik; uniformirane gledališke predstave; uniformirano oblačenje
Število zadetkov: 12