Predlog
Bohinjke samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [bohín’ka], rodilnik [bohín’ke]
BESEDOTVORJE: Bohinjkin
Zadetki iskanja
Celotno geslo
ePravopis
Bohinjka
Celotno geslo
eSSKJ
čebelárski čebelárska čebelársko pridevnik [čebelárski] in [čəbelárski]
- 1. ki je v zvezi s čebelarji1 ali čebelarstvom
- 1.1. ki je namenjen za čebelarje1, se uporablja pri čebelarstvu
- 1.2. ki nastane pri čebelarstvu
Celotno geslo
eSSKJ
folklorízem folklorízma samostalnik moškega spola [folklorízəm]
- iz etnologije poustvarjanje, interpretiranje značilnih prvin folklore v sodobnosti, navadno nekritično, nestrokovno
Terminološka
Gibanje za pravice žensk
Prosim, če mi lahko pomagate pri prevodu terminov, ki se uporabljajo na področju feministične teorije, in sicer angleški termin women's rights movement , ki označuje prizadevanja za doseganje enakopravnosti med spoloma tako v javnem kot zasebnem življenju, in angleški termin women's liberation movement , ki prav tako označuje prizadevanja za doseganje enakopravnosti med moškimi in ženskami z vidika kulturnih značilnosti, pričakovanj in tudi spolnih vlog v družbi.
Prosim, če mi lahko pomagate pri prevodu terminov, ki se uporabljajo na področju feministične teorije, in sicer angleški termin women's rights movement , ki označuje prizadevanja za doseganje enakopravnosti med spoloma tako v javnem kot zasebnem življenju, in angleški termin women's liberation movement , ki prav tako označuje prizadevanja za doseganje enakopravnosti med moškimi in ženskami z vidika kulturnih značilnosti, pričakovanj in tudi spolnih vlog v družbi.
Celotno geslo
Sinonimni
gizdalínsko nač. prisl.
ekspr. izraža, da oblačenje, videz, vedenje moškega izraža prizadevanje vzbuditi pozornost, občudovanje
SINONIMI:
ekspr. gizdavo
Prekmurski
gvàntanje -a s oblačenje: Vu sôli i vu deli szam vrli bio, ali vu gvantanyi necsiszten i neréden AI 1875, br. 2, 7
Svetokriški
gvantanje -a s oblačenje: Te gorezhe kazke ſo meni k' martri dane, sa volo mojga offertniga, inu nebrumniga guantajna rod. ed. (II, 472) ǀ s' beſsedo, miſlio, inu guantajnam or. ed. je vſelej bila pohleuna (III, 114) → gvantati
SSKJ²
izumetníčiti -im dov. (í ȋ)
narediti, povzročiti, da kaj ni več v skladu z naravnim, navadnim: pisatelj je v knjigi osebe izumetničil in potvoril; izumetničiti govor, slog
narediti, povzročiti, da kaj ni več v skladu z naravnim, navadnim: pisatelj je v knjigi osebe izumetničil in potvoril; izumetničiti govor, slog
- izumetníčen -a -o:
izumetničen jezik; te stvari dajejo ulicam izumetničen videz; povest je preveč izumetničena; izumetničeno oblačenje; prisl.: izumetničeno govoriti
Celotno geslo
Etimološki
kostȗm -a m
SSKJ²
minúta -e ž (ȗ)
1. enota za merjenje časa, šestdeseti del ure: šteti minute; gol so dosegli v četrti minuti (igre); čez dve minuti bo poldne; pet minut porabi za oblačenje; vlak ima trideset minut zamude / minuta molka / kandidat je imel minuto (časa) za premislek; ura zaostaja (za) deset minut na dan; petnajst minut od tod; sedemdeset udarcev na minuto, v minuti
2. ekspr. nedoločen zelo kratek čas: samo ena minuta je bila potrebna, da sem to storil / počakaj minuto, za minuto; minuto pozneje je počilo
● ekspr. vsaka minuta je bila dragocena zelo je bilo treba hiteti; ekspr. zdaj preživlja bridke minute težko mu je, trpi; ekspr. še to minuto pojdi takoj, brez odlašanja; ekspr. do te minute sem tako mislil do zdaj; ekspr. rešili so ga zadnjo minuto v zadnjem trenutku, hipu; ekspr. niti minute miru ji ne privošči prav nič; neprestano jo nadleguje; ekspr. pomoč je prišla pet minut pred dvanajsto komaj še pravočasno; ekspr. prihaja do minute točno zelo; minuta zamujena ne vrne se nobena
♦ geogr. minuta šestdeseti del stopinje geografske dolžine ali širine; geom. (kotna) minuta šestdeseti del (kotne) stopinje
1. enota za merjenje časa, šestdeseti del ure: šteti minute; gol so dosegli v četrti minuti (igre); čez dve minuti bo poldne; pet minut porabi za oblačenje; vlak ima trideset minut zamude / minuta molka / kandidat je imel minuto (časa) za premislek; ura zaostaja (za) deset minut na dan; petnajst minut od tod; sedemdeset udarcev na minuto, v minuti
2. ekspr. nedoločen zelo kratek čas: samo ena minuta je bila potrebna, da sem to storil / počakaj minuto, za minuto; minuto pozneje je počilo
● ekspr. vsaka minuta je bila dragocena zelo je bilo treba hiteti; ekspr. zdaj preživlja bridke minute težko mu je, trpi; ekspr. še to minuto pojdi takoj, brez odlašanja; ekspr. do te minute sem tako mislil do zdaj; ekspr. rešili so ga zadnjo minuto v zadnjem trenutku, hipu; ekspr. niti minute miru ji ne privošči prav nič; neprestano jo nadleguje; ekspr. pomoč je prišla pet minut pred dvanajsto komaj še pravočasno; ekspr. prihaja do minute točno zelo; minuta zamujena ne vrne se nobena
♦ geogr. minuta šestdeseti del stopinje geografske dolžine ali širine; geom. (kotna) minuta šestdeseti del (kotne) stopinje
Pravopis
minúta -e ž (ȗ) porabiti pet minut za oblačenje; čez tri ~e; sedemdeset udarcev na ~o, v ~i; poud. počakati ~o |kratek čas|; Ura zaostaja (za) deset minut; ~ (časa) za premislek; poud. Niti ~e miru mi ne privošči |prav nič|
SSKJ²
móda -e ž (ọ́)
1. v določenem času uveljavljeni kroji oblačil, obutve, vzorci blaga, modni dodatki: letošnja moda se od lanske precej razlikuje; moda tridesetih let; ustvarjalec mode; frizura po modi / visoka moda z izvirnimi modeli, navadno unikati; ženska moda / sejem mode modnih oblačil / oblačiti se po modi / zaostajati za modo; pren., ekspr. pesnikov davek literarni modi
// dejavnost, ki se ukvarja z oblikovanjem krojev oblačil, obutve, vzorcev blaga, modnih dodatkov: ta dežela vodi v modi; ukvarjati se z modo; modeli francoske mode; novosti na področju mode
2. v povedni rabi kar ustreza splošnemu okusu določenega časa: abstraktne slike so zdaj moda; tedaj je bila moda dolga večerna obleka / ta pisatelj je med srednješolci moda
// v prislovni rabi, s predlogom izraža stanje, da kaj ustreza splošnemu okusu določenega časa: tako oblačenje je iz mode; športna krila so letos v modi / ta poklic je iz mode; kolesa zopet prihajajo v modo; ta izraz je zelo v modi
● ekspr. on je po stari modi staromoden, starokopiten; zadnja beseda mode najnovejši modni domislek
1. v določenem času uveljavljeni kroji oblačil, obutve, vzorci blaga, modni dodatki: letošnja moda se od lanske precej razlikuje; moda tridesetih let; ustvarjalec mode; frizura po modi / visoka moda z izvirnimi modeli, navadno unikati; ženska moda / sejem mode modnih oblačil / oblačiti se po modi / zaostajati za modo; pren., ekspr. pesnikov davek literarni modi
// dejavnost, ki se ukvarja z oblikovanjem krojev oblačil, obutve, vzorcev blaga, modnih dodatkov: ta dežela vodi v modi; ukvarjati se z modo; modeli francoske mode; novosti na področju mode
2. v povedni rabi kar ustreza splošnemu okusu določenega časa: abstraktne slike so zdaj moda; tedaj je bila moda dolga večerna obleka / ta pisatelj je med srednješolci moda
// v prislovni rabi, s predlogom izraža stanje, da kaj ustreza splošnemu okusu določenega časa: tako oblačenje je iz mode; športna krila so letos v modi / ta poklic je iz mode; kolesa zopet prihajajo v modo; ta izraz je zelo v modi
● ekspr. on je po stari modi staromoden, starokopiten; zadnja beseda mode najnovejši modni domislek
SSKJ²
nèevrópski -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
ki ni evropski: neevropski narodi; neevropska država / neevropsko oblačenje, vedenje
ki ni evropski: neevropski narodi; neevropska država / neevropsko oblačenje, vedenje
SSKJ²
obláčenje -a s (á)
glagolnik od oblačiti: oblačenje krila, plašča; oblačenje in šminkanje / pričeska se sklada z njenim načinom oblačenja; revija sodobnega oblačenja
glagolnik od oblačiti: oblačenje krila, plašča; oblačenje in šminkanje / pričeska se sklada z njenim načinom oblačenja; revija sodobnega oblačenja
Pleteršnik
SSKJ²
oblačílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na oblačilo ali oblačenje: oblačilna omara / oblačilna industrija, stroka / drobni oblačilni predmeti
♦ usnj. oblačilno usnje tanko, mehko usnje za oblačila, pokrivala, torbice
nanašajoč se na oblačilo ali oblačenje: oblačilna omara / oblačilna industrija, stroka / drobni oblačilni predmeti
♦ usnj. oblačilno usnje tanko, mehko usnje za oblačila, pokrivala, torbice
Pravopis
obláčiti -im nedov. -i -ite in -íte, -èč -éča; -il -íla tudi -ila, -en -ena; obláčenje (á) koga/kaj ~ jopico; poud. Starši ga hranijo in ~ijo |skrbijo zanj|
obláčiti se -im se (á) v koga/kaj ~ ~ ~ žensko
obláčiti se -im se (á) v koga/kaj ~ ~ ~ žensko
Prekmurski
oblečenjé -á s
1. oblačenje: rejcs zamenüje Z-kem podarüvanye, oblecsenyé, nahránejnye KOJ 1833, 129
2. utelešenje: ſzi moremo miſzliti od Sziná Bo'sega Tejla oblecsenyá KMK 1780, 32; ſzmo Sziná tvojega Tejla oblecsenyé ſzpoznali KM 1783, 89
1. oblačenje: rejcs zamenüje Z-kem podarüvanye, oblecsenyé, nahránejnye KOJ 1833, 129
2. utelešenje: ſzi moremo miſzliti od Sziná Bo'sega Tejla oblecsenyá KMK 1780, 32; ſzmo Sziná tvojega Tejla oblecsenyé ſzpoznali KM 1783, 89
Prekmurski
obličávanje -a s oblačenje: Sterih ſznájga naj ne bode zvünejsnya ali vu oblicsávanyi lejpoga gvanta KŠ 1771, 708
Celotno geslo
eSSKJ
pôlhovka pôlhovke samostalnik ženskega spola [pôu̯hou̯ka]
- kučma iz polhovega krzna
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 31
Dostopnost