Zanima me, od kod izvira beseda cota (mn. »cote«) kot poimenovanje za oblačila.
Zadetki iskanja
Vedno pogosteje sta v rabi izraza izmenjalnica oziroma izmenjevalnica (npr. rabljenih oblačil). Kateri je ustreznejši?
Zanima me, zakaj se pajac pregiba zgolj po živi sklanjatvi, čeprav lahko označuje tako nekaj živega (klovna) kot neživega (delovno oblačilo); pri žerjavu, denimo, je pa razlika v sklanjanju, če mislimo žival ali delovni stroj.
Zanima me tudi, zakaj se večina kvartopirskih samostalnikov sklanja po živi (as, škis, pagat, mond, joker, pik, renons itd.), adut pa ne.
Že dolgo me moti uporaba pridevnika letno (letne gume, letno kopališče ...). Ni to prevzeto iz srbščine? Leto v slovenščini je vendar časovno obdobje in ne letni čas. Zakaj se torej ne uporablja pridevnik poletno?
Kateri pridevnik je ustreznejši – lahek ali lahkoten, če govorimo o oblačilih ...?
Zanima me, ali sta samostalnika kotiček in kraj pojem ali stvar.
Pišem Vam z vprašanjem, povezanim s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika.
Pred kratkim sem se prvič spoznal z besedo "hranivo", ki je naravni govorci jezika ne uporabljamo, zakaj beseda je umetnega izvora in nekako ne odgovarja načelom glasoslovja slovenskega jezika. Zato Vas na tem mestu vljudno prosim, da mi razložite, na podlagi katerih virov ste se odločili, da to besedo uvrstite v besednjak slovenskega jezika. Verjamem, da se kot raziskovalka slovenskega jezika zavedate, da se jezika ne ustvarja, temveč se sledi njegovi notranji naravi in spremembam, ki se v jeziku dogodijo naravno. Ker beseda "hranivo" v naravnem besednjaku nima svojega mesta, ni odgovorno in spoštljivo do govorcev jezika, da to umetno besedo uvrstite v slovar slovenskega knjižnega knjižnega jezika.
Skladno z tem me prav tako zanima, zakaj se beseda "glodavci" črkuje glodavci, ko pa po besedotvornem preverjanju lahko ugotovimo, da bi reč, ki gloda poimenovali glodalo in ne glodavo. Tako živali, ki glodajo, niso glodavci, temveč glodalci.