Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
alotropíja -e ž (ȋ) kem. lastnost kakega elementa, da ima več fizikalno različnih oblik: alotropija ogljika
SNB
bebop -a cit. [bíbop] m (ȋ)
stil v džezu po drugi svetovni vojni, za katerega so značilne drzne harmonske disonance in močno poudarjen ritem v osemosminskem taktu: Bebop je razbil harmonične in ritmične forme starejših oblik džeza in vnašal disonance, nepravilne ritme, nenavadne harmonije, fragmentarnost in improvizacijo E ← amer. agl. bebop, medmet pri petju jazza
SSKJ
bújen -jna -o prid., bújnejši (ū) 
  1. 1. ki lepo in obilno raste: bujna trava; bujno cvetje, zelenje / bujni lasje; pesn. bujna pomlad
  2. 2. ekspr. močno in lepo razvit: bujna ženska; dekle bujnih oblik / bujna rast
  3. 3. ki obstaja v zelo veliki meri: naš fant ima bujno domišljijo; to izvira iz njegove bujne fantazije / bujne barve jeseni
    bújno prisl.: bujno rasti; književnost se bujno razvija; bujno cvetoče češnje
SSKJ
diamánt -a m (ā) 
  1. 1. najtrši drag kamen, navadno brezbarven, ki močno lomi svetlobo: brušenje diamantov; uhani z diamanti in safirji; steklo je počilo, kot bi ga razil z diamantom
    ●     publ. črni diamant premog
  2. 2. pog. diamantno rezilo: rezati steklo z diamantom
    ♦     min. ena izmed oblik ogljika; tisk. tiskarska črka, po velikosti med briljantom in perlom
SSKJ
dinámičnost -i ž (á) lastnost, značilnost dinamičnega: dinamičnost boja; dinamičnost dogajanja / dinamičnost filmskega dejanja / menjavanje učnih oblik in metod pripomore k dinamičnosti pouka; dinamičnost družbenega razvoja
SSKJ
dubléta -e ž (ẹ̑) vsaka od dveh ali več enakih stvari, dvojnica: knjižnica si je močno opomogla z izmenjavo dublet; zamenjava dublet med filatelisti
// lingv. vsaka od dveh ali več pojavnih oblik besede: akcentska, pravopisna dubleta / pri izbiri med knjižnim in pogovornim izrazom se je odločil za pogovorno dubleto sinonim
♦ lov. napraviti dubleto izstreliti dva zaporedna strela, od katerih vsak zadene drugo žival
SSKJ
dvójnica -e ž (ọ̑) 
  1. 1. ženska, ki je drugi ženski izredno podobna, zlasti po zunanjosti: to ni bila ona, pač pa njena dvojnica
    // film., gled. ženska, ki nadomešča pravo igralko v prizorih, ki zahtevajo kako posebno spretnost ali znanje: prizore na smučeh so posneli z dvojnico, smučarsko prvakinjo
  2. 2. vsaka od dveh ali več enakih stvari: knjižnica si je za izposojanje knjig uredila oddelek dvojnic
    // lingv. vsaka od dveh ali več pojavnih oblik besede: akcentska, pravopisna dvojnica / pogovorna dvojnica sinonim
  3. 3. etn. piščal iz enega kosa lesa z dvema cevema: pastir je piskal na dvojnico
SSKJ
dvóobrázen -zna -o prid. (ọ̑-ā) knjiž. ki ima dve ali več podob, oblik: prikazal je nevarnost tiste dvoobrazne, zdaj uničujoče, zdaj ustvarjajoče strasti / dvoobrazno ravnanje dvolično
SSKJ
ekléktičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na eklektike ali eklekticizem: njegov svetovni nazor je eklektičen; eklektična arhitektura / eklektični mislec / eklektično prisvajanje že danih pesniških oblik
    ekléktično prisl.: eklektično usmerjena umetnost
SSKJ
embrionálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na embrio: embrionalni krvni obtok; embrionalni razvoj; embrionalna celica / embrionalni organ organ, ki ga ima organizem samo v fazi embria
// spremljati razvoj družbenega razreda od njegovih embrionalnih oblik; takrat je bila ljudska oblast šele v svojem embrionalnem stanju
SSKJ
energetízem -zma m (ī) filoz. filozofska smer, po kateri je vse bivajoče rezultat delovanja različnih oblik energije: bil je vnet zagovornik energetizma
SSKJ
estétičnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost estetskega: estetičnost oblik
SSKJ
evolúcija -e ž (ú) postopno spreminjanje česa, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike, razvoj: družbenoekonomska, socialna evolucija; postopna evolucija; evolucija družbe, kulture
// biol. spreminjanje organizmov iz preprostejših oblik v popolnejše, zgodovinski razvoj organizmov: evolucija živalstva; nauk o evoluciji
SSKJ
formáten -tna -o prid. (ȃ) les., v zvezi formatna žaga žaga za izrezovanje polizdelkov določenih oblik in dimenzij: krožna formatna žaga
SSKJ
globínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na globino: globinski ribolov; temperatura globinske vode / globinske in površinske kamnine / globinski relief; dati sliki globinsko razsežnost / pesnikova individualnost je bolj predmetno usmerjena, bolj površinska kot globinska; globinsko razčlenjevanje problema do podrobnosti, do bistva
♦ biol. globinsko področje del morskega ali jezerskega dna, kjer avtotrofne rastline ne morejo uspevati; elektr. globinsko zapisovanje zapisovanje zvoka na gramofonske plošče; fot. globinska ostrina podatek, ki pove, pri kakšni razdalji je snemana slika razločna, jasna; med. globinsko obsevanje obsevanje globljih plasti telesa; mont. globinsko vrtanje; psih. globinska psihologija psihologija, ki proučuje človekovo podzavest; šport. globinsko potapljanje potapljanje v morsko globino, večjo od 15 m; teh. globinsko merilo priprava za merjenje globine slepih lukenj, stopničastih oblik in utorov; tisk. globinski tisk globoki tisk; voj. globinska bomba bomba za uničevanje podmornic
SSKJ
gótica -e ž (ọ̑) latinica ostrih, oglatih oblik: uporabljati gotico; knjiga je tiskana v gotici
SSKJ
grafít -a m (ȋ) mehka rudnina temno sive barve kovinskega sijaja: premazati z grafitom; grafit za izdelovanje svinčnikov
♦ min. ena izmed oblik ogljika
SSKJ
grdôta -e ž (ó) 
  1. 1. lastnost, značilnost grdega: ni opazil njene grdote; grdota oblik; grdota zmaličenega obraza / opazovati lepote in grdote velemesta lepe in grde stvari
  2. 2. redko grdobija: naredili so dosti krivic in grdot
SSKJ
grélec -lca [lc in u̯c] m (ẹ̑) 
  1. 1. grelna naprava ali priprava različnih oblik: vključiti grelec / potopni grelec; električni grelec za mleko, za vodo
    ♦     gost. namizni grelec priprava za ogrevanje jedi in pijače
    // del grelne naprave, ki oddaja toploto: grelec se je pokvaril / pri kuhalniku je grelec položen v spiralaste utore grelna žica; plinski kuhalnik na dva grelca gorilnika; električni štedilnik s tremi grelci grelnimi ploščami
  2. 2. pleten, navadno volnen ovoj za gretje zapestja, kolena: na rokah je imel grelce; spletla je grelce za revmatična kolena
SSKJ
grélnik -a m (ẹ̑) grelna naprava ali priprava različnih oblik: grelniki so delali in v sobi je bilo prijetno toplo / električni grelnik vode bojler; manjše količine vode segrejemo s potopnim grelnikom; redko prinesli so mu grelnik s toplo vodo termofor
♦ strojn. naprava, v kateri se ogreva napajalna voda za parni kotel s toploto dimnih plinov; ekonomizer
Število zadetkov: 94