Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
véčen -čna -o prid. (ẹ̄) 
  1. 1. ki obstaja brez začetka in brez konca: materija, njena oblika je tudi energija, je večna; večno vesolje / v krščanstvu večna ljubezen, modrost ljubezen, modrost kot božja lastnost, ki nima ne začetka ne konca
  2. 2. ki obstaja brez konca: nobena stvar na svetu ni večna / v krščanstvu: posmrtno večno trpljenje, veselje; duša ima večno življenje / v krščanskem okolju, ob spominu na umrle: Bog mu daj večni mir; večna luč naj mu sveti
  3. 3. katerega obstajanje traja časovno neomejeno in brez prekinitve: večno spreminjanje vsega, kar je / v pravljicah tam je večna pomlad / večni led, sneg led, sneg, ki stalno pokriva površje zemlje
    // ekspr.: živeti v večnem strahu; biti v večnih denarnih težavah
  4. 4. veljaven in isti v vseh časih: večni zakoni narave; večna resnica; večna načela
  5. 5. nav. ekspr. ki traja do konca življenja, obstajanja koga: spominjati se koga z večno hvaležnostjo; obljubiti si večno ljubezen, zvestobo / sporazum o večnem prijateljstvu med državama / v osmrtnicah ohranili ga bomo v večnem spominu / ostati komu večni dolžnik
  6. 6. ekspr. ki se večkrat pojavlja in je neprijeten, zoprn: večni opomini, prepiri; večno čakanje
  7. 7. ekspr. ki dolgo, trajno ohranja svojo lastnost, dejavnost: on je večni nemirnež, nezadovoljnež; postal je njen večni spremljevalec / večni mladenič moški, ki je videti mlajši, kot je v resnici; večni popotnik kdor pogosto potuje; človek, ki ga nemir žene po svetu; večni študent kdor dolgo časa študira; večni ženin fant, ki se kljub večkratnim nameram še ni poročil; knjiž. večni žid človek, ki ga nemir žene po svetu
    // v povedni rabi: ti čevlji so večni nepričakovano dolgo ohranjajo svoje lastnosti, uporabnost; gore so večne
    ●     ekspr. za (vse) večne čase se mu je zameril za zmeraj; vznes. leči k večnemu počitku umreti; vznes. položiti koga k večnemu počitku pokopati ga; vznes. spati večni sen biti mrtev; star. zvoniti večno luč avemarijo; šalj. lovec se je preselil v večna lovišča umrl; ekspr. večno mesto Rim; vznes. oditi po večno plačilo v krščanskem okolju umreti
    ♦     geogr. ločnica večnega snega; rel. večni ogenj pekel; večni sodnik Bog kot sodnik; Bog je večen Bog obstaja izven časa in je v vseh časih isti; večna kazen ali večno pogubljenje večno trpljenje človeka po smrti; večna luč luč, ki neprestano gori pred tabernakljem; narediti večne zaobljube zaobljube za vse življenje; šah. večni šah šah, ki ga igralec povzroča pri vsaki naslednji potezi
    véčno prisl.: večno dela, se jezi; biti večno nezadovoljen; večno zelena dolina; sam.: v življenju ni nič večnega; na večno se ne bo mogel skrivati večno; za večno oditi v tujino
SSKJ
véden1 -dna -o prid. (ẹ̄) star.  
  1. 1. nenehen, stalen: vedno bobnenje slapa / biti v vedni nevarnosti / vedni prepiri
  2. 2. večen, trajen: tam je vedna pomlad / obljubiti komu vedno zvestobo
SSKJ
vpísati in vpisáti vpíšem dov., vpíšite (í á í) 
  1. 1. narediti, da je kaj napisano, zapisano v čem: vpisati osebne podatke v matično knjigo; vpisati rezultate v rubriko; ime se vpiše levo, priimek desno / vpisati se v spominsko knjigo / vpisati nove naročnike
  2. 2. narediti, da kdo postane član kake organizacije, društva: vpisati otroka v šolo; vpisati se v društvo / vpisati se na pravno fakulteto, gimnazijo / vpisal se je v tretji letnik
    ●     publ. vpisati posojilo obljubiti dajati določen čas posojilo za skupne potrebe; publ. igralec se je vpisal v listo najboljših je bil med najboljšimi
    vpísan -a -o: priprave na kongres so zajele desetino vpisanih članov; biti vpisan v seznam; vpisana je pod številko sto; sam.: uradni seznam daje vpisanemu določen pravni položaj
SSKJ
zagrozíti -ím dov., zagrózil (ī í) obljubiti, napovedati komu kaj neprijetnega, hudega: zagrozil mu je, da se bo maščeval; zagroziti komu s kaznijo, tožbo / le čakaj, mu je zagrozil
// zastrašujoče zamahniti s čim: zagroziti komu s palico, pestjo
    zagrozíti se zastar.  razjeziti se: ko je to slišal, se je zagrozil nad njim
    zagrožèn -êna -o: zagrožena kazen
SSKJ
zákon -óna m (á ọ́) poljud. z zakonom urejena življenjska zveza moškega in ženske, strok. zakonska zveza: obljubiti, ponuditi dekletu zakon; v zakonu je srečna; harmoničen, ekspr. ploden zakon; zakon iz koristoljubja, ljubezni; po dveh letih zakona sta se ločila / skleniti zakon poročiti se; dati komu hčer v zakon; stopiti v zakon poročiti se; star. vzel jo je v zakon poročil se je z njo
// cerkveni, civilni zakon / prinesti v zakon lepo doto; v zakonu z drugim možem ni imela otrok; otroci iz prvega zakona; zunaj zakona je imel hčer
● divji zakon skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze
♦ jur. dvojni zakon zakon ene osebe z dvema osebama hkrati; mešani zakon zakon med osebama različne narodnosti, vere; rel. zakrament svetega zakona; soc. parni zakon med enim moškim in eno žensko; skupinski zakon v katerem hkrati živi več moških in žensk
SSKJ
zaobljubíti se in zaobljúbiti se -im se dov. (ī ū) 
  1. 1. rel. narediti zaobljubo: ob bolezni se je zaobljubil, da bo šel na romanje / redovnik se zaobljubi / zaobljubiti se Bogu
  2. 2. ekspr. trdno obljubiti, trdno skleniti: zaobljubil se je, star. zaobljubil je, da bo skrivnost obdržal zase
    zaobljúbljen -a -o rel., um.  narejen, podarjen zaradi (za)obljube: zaobljubljeni dar; zaobljubljena podoba / zaobljubljena cerkev
SSKJ
zapretíti -ím dov., zaprétil (ī í) obljubiti, napovedati komu kaj neprijetnega, hudega: zapretili so mu, da ga bodo pretepli; zapretiti s tožbo, z zaporom
// zastrašujoče zamahniti: zapretiti komu s palico / šaljivo mu je zapretila s prstom
    zapretèn -êna -o: zapretena kazen
SSKJ
zapriséči -séžem dov., zaprisézi zaprisézite; zapriségel zapriségla; nam. zapriséč in zaprisèč (ẹ́) narediti, da kdo opravi prisego: sodnik zapriseže pričo / hotel ga je zapriseči, da bi izpolnil njegovo voljo s prisego obvezati
// narediti, da kdo opravi slovesno izjavo: zapriseči sodnika; zapriseči vojake; zapriseči ob nastopu službe, prevzemu oblasti
● publ. zaprisegli so, da tega niso storili prisegli, zagotovili
    zapriséči se knjiž.  trdno obljubiti, skleniti: zaprisegel se je, da tega ne bo več delal
    zapriséžen -a -o: zaprisežen izvedenec; zapriseženi sodni tolmač
    ●     knjiž. brez intuicije tudi tak zaprisežen racionalist ne more shajati nepopustljiv, dosleden
SSKJ
zaročíti se -ím se dov., zaróčil se (ī í) slovesno, pred pričami medsebojno si obljubiti poroko: pol leta pred poroko sta se zaročila / zaročil se je s šefovo hčerjo
    zaročèn -êna -o: zaročeno dekle; bila sta zaročena en mesec
SSKJ
zvést -a -o tudi -ó prid., zvestéjši (ẹ̑ ẹ̄) 
  1. 1. ki vztraja v ljubezenskem razmerju do koga: zvest zakonski par; zvesta žena; zvesto dekle / svoji ženi ni bil dolgo zvest; bila sta si zvesta vse življenje, ekspr. do groba
    // ki vztraja v naklonjenem razmerju do koga, česa: ima zveste prijatelje; generalu zvesti vojaki / zvest pes / ekspr. domovini zvesti sinovi
    // ki koga vedno spremlja, je pri njem: že dvajset let dela v podjetju, res je zvest; ekspr.: zvesta puška, torba; zvesta senca / mačka je zvesta hiši / ostal je zvest rodnemu mestu ni se odselil iz njega
  2. 2. ki zanesljivo, skrbno opravlja naloge: zvest pomočnik, sodelavec; dal mu je zvestega varuha; postaviti zveste straže
    // ki izraža, kaže zanesljivost, skrbnost: dobiti priznanje za zvesto službo; zvesto izpolnjevanje dolžnosti; zvesto sodelovanje
  3. 3. ki kaj vztrajno dela: zvesti bralci revije; imeti zveste poslušalce; njegova zvesta spremljevalka
    // v povedni rabi, z dajalnikom ki česa ne opusti, ne preneha upoštevati: biti zvest načelom, navadi, prepričanju; ostati zvest kaki dejavnosti; zvest veri staršev / ekspr. ostal je zvest mazilu še naprej ga je uporabljal
  4. 4. ki je dolgo iskreno usmerjen do koga: zvesta ljubezen; zvesto prijateljstvo, tovarištvo
  5. 5. popolnoma skladen, ujemajoč se s predlogo, stvarnostjo: zvest prevod pesmi; zvesta kopija slike; njegovo delo je zvesta podoba resničnosti; dokumentarno zvesto pričevanje / oči so zvest odsev razpoloženja
    ●     ekspr. cigaretam je bil zvest vse življenje kadil je; ekspr. bil je zvest obljubi izpolnil jo je; ostal je zvest reviji ni je prenehal brati; ni prenehal sodelovati v njej; bil je zvest samemu sebi ravnal je v skladu s svojimi nazori, navadami; pesnik je bil zvest življenju spoštoval, upošteval je njegove zakonitosti; ostal je zvest njegovemu spominu ravnal, delal je tako, kot je on naročil, pokazal; zveste oči iskrene, vdane; ekspr. zemlja čaka zveste roke človeka, ki jo bo skrbno obdeloval; kdor je v malem zvest, temu daj veliko v pest kdor vestno izpolnjuje lažje obveznosti, naloge, temu se lahko zaupajo tudi bolj odgovorne
    ♦     jur. pogodbi zvesta stranka stranka, ki izpolnjuje pogodbene obveznosti
    zvésto tudi zvestó 
    1. 1. prislov od zvest: zvesto čakati, ljubiti; zvesto hraniti spominke; zvesto mu je služil, stal ob strani; zvesto upoštevati navodila; zvesto varovati koga; vse si je zvesto zapomnil natančno, točno
    2. 2. ekspr. pozorno, zbrano: zvesto gledati, poslušati koga
      // vneto, vdano: zvesto obljubiti, priseči kaj; sam.: ni imel dosti zvestih
SSKJ
zvestôba -e ž (ó) lastnost zvestega: verjame v fantovo zvestobo; ne dvomi o njeni zvestobi; zakonska zvestoba / obljubiti, priseči si zvestobo; prelomiti zvestobo; zaupal mu je, ker je poznal njegovo zvestobo in poštenost; omahovati v zvestobi komu; zvestoba domovini, narodu / zvestoba delu, načelom / portretna zvestoba; prevajalčeva zvestoba izvirniku
Število zadetkov: 31