Zadetki iskanja
Prekmurski
oblǘbiti -im dov. obljubiti: Oblübim mocsno, ka ne bom vecs griſio KMK 1780, 79; oblübim zdáj tvoje ſz. zapouvidi neprelomlene zdr'sávati KM 1783, 152; on me nigdár ne vkani, Csi kai oblübi zmiloſcse SM 1747, 75; csi ſto kaj Bougi oblübi KŠ 1754, 19; Oblübi meni, Jo'zef, ka ne bodes vecs kradno AI 1875, kaz. br. 7; Kak ſzi oblübo nám vtvojem obecſanyi BKM 1789, 180; Pravicſzo, po steroi vſzeh, kai je vu ſzvojoi reicſi oblübo, gviſno ſzpuni SM 1747, 33; Ka je Boug zdr'závczom té zapouvidi oblübo KŠ 1754, 47
Celotno geslo
Etimološki
obrȍk -ọ́ka m
SSKJ²
obvézati in obvezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́)
1. namestiti obvezo: obvezati glavo, roko / obvezati rano s sterilno obvezo; hitro se obveže z ruto
2. narediti, da kdo mora storiti, opraviti kaj: obvezali so ga za zelo nehvaležno delo; s prisego so jih obvezali držati se ukazov; pravno obvezati / obvezali so jih k molku
3. zastar. oviti, obdati: debla obvezati s slamo
1. namestiti obvezo: obvezati glavo, roko / obvezati rano s sterilno obvezo; hitro se obveže z ruto
2. narediti, da kdo mora storiti, opraviti kaj: obvezali so ga za zelo nehvaležno delo; s prisego so jih obvezali držati se ukazov; pravno obvezati / obvezali so jih k molku
3. zastar. oviti, obdati: debla obvezati s slamo
- obvézati se in obvezáti se nav. ekspr.
obljubiti, zagotoviti: obvezal se je, da bo zbral nekaj gradiva
- obvézan -a -o:
obvezani ranjenci; hodil je okrog z obvezano glavo / to so bili obvezani storiti dolžni
Celotno geslo
Vezljivostni G
obvézati se in obvezáti se -véžem se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo/kaj z govorjenjem izraziti se za kaj
/Brez zadržkov/ se je obvezal za vsaj delno rešitev težav.
/Brez zadržkov/ se je obvezal za vsaj delno rešitev težav.
SSKJ²
pobóljšanje -a s (ọ̑)
glagolnik od poboljšati: obljubiti poboljšanje; poboljšanje obsojenca / poboljšanje življenjske ravni delavca
glagolnik od poboljšati: obljubiti poboljšanje; poboljšanje obsojenca / poboljšanje življenjske ravni delavca
SSKJ²
pobrátiti se -im se dov. (á ȃ)
skleniti bratsko, prijateljsko razmerje, navadno po ustaljenem obredu: ob drugem srečanju sta se pesnika pobratila
● mesti sta se pobratili na podlagi pogodbe sta začeli gospodarsko, politično, kulturno sodelovati
// zlasti v srbskem okolju slovesno obljubiti bratovsko ljubezen osebi, s katero kdo ni v krvnem sorodstvu: pobratila sta se in dane obljube nista prelomila
skleniti bratsko, prijateljsko razmerje, navadno po ustaljenem obredu: ob drugem srečanju sta se pesnika pobratila
● mesti sta se pobratili na podlagi pogodbe sta začeli gospodarsko, politično, kulturno sodelovati
// zlasti v srbskem okolju slovesno obljubiti bratovsko ljubezen osebi, s katero kdo ni v krvnem sorodstvu: pobratila sta se in dane obljube nista prelomila
- pobrátiti knjiž.
povzročiti medsebojna naklonjena, prijateljska čustva: ta ideja jih je pobratila
- pobráten -a -o:
pobrateni narodi
Prekmurski
pogodìti -ím dov. dati, obljubiti: Ti me pomágas, vodis, Zvelicsanye pogodís BRM 1823, 367
pogodìti se tudi pogoudìti se -ím se pogoditi se, dogovoriti se: Eggyezni; zjediniti KOJ 1833, 154; Atilovi szinovje szo sze za ocsovino nej mogli pogoditi KOJ 1848, 5; Bethlen 'selej sze z-Czaszarom pogoditi KOJ 1848, 92; Z-prájszkim Králom sze lehko pogodi KOJ 1848, 116; Pogoudo ſze je pa zdelavczmi na dén za eden 'zukavecz KŠ 1771, 64; i pogoudili ſzo ſze 'znyim KŠ 1771, 245; Teda sz z-törszkim Czaszarom tak sze pogoudili KOJ 1848, 78; Etaksi hip szo szi navküpe koszitvo pogoudili KOJ 1914, 152
pogòjeni -a -o dogovorjen: Csi bi dneszvütro niki vrli skolnik za pogojeno plácso soulo dr'sao KOJ 1845, 17; da je szkoupi Czaszar szpogojenih 100 jezér zlátov plácsati odlásao KOJ 1848, 67
pogodìti se tudi pogoudìti se -ím se pogoditi se, dogovoriti se: Eggyezni; zjediniti KOJ 1833, 154; Atilovi szinovje szo sze za ocsovino nej mogli pogoditi KOJ 1848, 5; Bethlen 'selej sze z-Czaszarom pogoditi KOJ 1848, 92; Z-prájszkim Králom sze lehko pogodi KOJ 1848, 116; Pogoudo ſze je pa zdelavczmi na dén za eden 'zukavecz KŠ 1771, 64; i pogoudili ſzo ſze 'znyim KŠ 1771, 245; Teda sz z-törszkim Czaszarom tak sze pogoudili KOJ 1848, 78; Etaksi hip szo szi navküpe koszitvo pogoudili KOJ 1914, 152
pogòjeni -a -o dogovorjen: Csi bi dneszvütro niki vrli skolnik za pogojeno plácso soulo dr'sao KOJ 1845, 17; da je szkoupi Czaszar szpogojenih 100 jezér zlátov plácsati odlásao KOJ 1848, 67
SSKJ²
pomóč -i in -í ž (ọ̑)
1. kar kdo naredi namesto drugega: obljubiti, odreči, potrebovati pomoč; računali so na njegovo pomoč; prositi, zahvaliti se za pomoč; učinkovita, velika, znatna pomoč; pomoč na polju, pri košnji, v gospodinjstvu / klic na pomoč / kot vzklik na pomoč / z oslabljenim pomenom: dajati, publ. nuditi pomoč pomagati; prihiteti, priskočiti, priti na pomoč; ker jim delo ni šlo od rok, so poklicali na pomoč mizarja; otroci so ji že v pomoč ji pomagajo
// kar kdo naredi za koga sploh: iskati pomoč pri zdravniku; strokovna pomoč nerazvitim deželam; tehnična pomoč avtomobilistom; da ni škoda še večja, se je treba zahvaliti takojšnji pomoči gasilcev
2. kar se da komu, da pride iz neugodnega položaja: pomoč prihaja prepočasi; prizadetim prebivalcem poslati pomoč; prejemati pomoč; živeti od pomoči drugih; denarna pomoč; moralna pomoč; pomoč v hrani, obleki, šotorih / zimska pomoč denarna pomoč socialno ogroženim občanom za nakup kurjave, zimskih oblačil; sklad za pomoč nerazvitim; pren. on je bil njena pomoč
// dodatna vojaška enota: poslati polku pomoč
3. med., v zvezi prva pomoč najnujnejša zdravstvena opravila pri poškodovanih ali nenadoma obolelih, preden je mogoče normalno zdravljenje: ponesrečenci so takoj dobili prvo pomoč; usposobiti se za prvo pomoč; prva pomoč ob elementarnih nesrečah / dajati, publ. nuditi prvo pomoč / tečaj prve pomoči; omarica za prvo pomoč; zavoj za prvo pomoč
4. v prislovni rabi, z oslabljenim pomenom, v zvezi s pomočjo izraža, da je kaj narejeno s tem, kar določa samostalnik: s pomočjo krajevne skupnosti so organizirali izlet za invalide; publ.: prevajati s pomočjo slovarja s slovarjem; s pomočjo svojega vpliva pri vodstvu je dosegel, kar je hotel s svojim vplivom
● ekspr. druge pomoči ni bilo možnosti, rešitve; ekspr. ni mu več pomoči ne bo ozdravel, umrl bo; ekspr. tu ni pomoči izraža položaj, stanje, ki se ne da spremeniti, izboljšati; komur moč, temu tudi pomoč kdor ima oblast, nima nikjer težav
♦ pravn. pravna pomoč pomoč pri uveljavljanju in varstvu zakonitih pravic in koristi občana ali pravne osebe; šol. dodatna pomoč slabšim učencem
1. kar kdo naredi namesto drugega: obljubiti, odreči, potrebovati pomoč; računali so na njegovo pomoč; prositi, zahvaliti se za pomoč; učinkovita, velika, znatna pomoč; pomoč na polju, pri košnji, v gospodinjstvu / klic na pomoč / kot vzklik na pomoč / z oslabljenim pomenom: dajati, publ. nuditi pomoč pomagati; prihiteti, priskočiti, priti na pomoč; ker jim delo ni šlo od rok, so poklicali na pomoč mizarja; otroci so ji že v pomoč ji pomagajo
// kar kdo naredi za koga sploh: iskati pomoč pri zdravniku; strokovna pomoč nerazvitim deželam; tehnična pomoč avtomobilistom; da ni škoda še večja, se je treba zahvaliti takojšnji pomoči gasilcev
2. kar se da komu, da pride iz neugodnega položaja: pomoč prihaja prepočasi; prizadetim prebivalcem poslati pomoč; prejemati pomoč; živeti od pomoči drugih; denarna pomoč; moralna pomoč; pomoč v hrani, obleki, šotorih / zimska pomoč denarna pomoč socialno ogroženim občanom za nakup kurjave, zimskih oblačil; sklad za pomoč nerazvitim; pren. on je bil njena pomoč
// dodatna vojaška enota: poslati polku pomoč
3. med., v zvezi prva pomoč najnujnejša zdravstvena opravila pri poškodovanih ali nenadoma obolelih, preden je mogoče normalno zdravljenje: ponesrečenci so takoj dobili prvo pomoč; usposobiti se za prvo pomoč; prva pomoč ob elementarnih nesrečah / dajati, publ. nuditi prvo pomoč / tečaj prve pomoči; omarica za prvo pomoč; zavoj za prvo pomoč
4. v prislovni rabi, z oslabljenim pomenom, v zvezi s pomočjo izraža, da je kaj narejeno s tem, kar določa samostalnik: s pomočjo krajevne skupnosti so organizirali izlet za invalide; publ.: prevajati s pomočjo slovarja s slovarjem; s pomočjo svojega vpliva pri vodstvu je dosegel, kar je hotel s svojim vplivom
● ekspr. druge pomoči ni bilo možnosti, rešitve; ekspr. ni mu več pomoči ne bo ozdravel, umrl bo; ekspr. tu ni pomoči izraža položaj, stanje, ki se ne da spremeniti, izboljšati; komur moč, temu tudi pomoč kdor ima oblast, nima nikjer težav
♦ pravn. pravna pomoč pomoč pri uveljavljanju in varstvu zakonitih pravic in koristi občana ali pravne osebe; šol. dodatna pomoč slabšim učencem
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
poslúšnost -i ž (ú)
1. ubogljivost: starši so zahtevali poslušnost
2. pokornost, pokorščina: obljubiti, odreči poslušnost; prisiliti koga k poslušnosti; poslušnost zakonom, do zakonov
● ekspr. noge so mu odpovedale poslušnost ni mogel več hoditi
♦ lov. preizkusiti poslušnost psa
1. ubogljivost: starši so zahtevali poslušnost
2. pokornost, pokorščina: obljubiti, odreči poslušnost; prisiliti koga k poslušnosti; poslušnost zakonom, do zakonov
● ekspr. noge so mu odpovedale poslušnost ni mogel več hoditi
♦ lov. preizkusiti poslušnost psa
SSKJ²
posojílo -a s (í)
materialna sredstva, ki jih da upnik dolžniku z obveznostjo kasnejše vrnitve: dobil je pet milijonov posojila; jemati posojilo; prositi za posojilo; plačati zadnji obrok posojila; višina, vračanje posojila; jamstvo za posojilo / dati, najeti, odobriti komu posojilo / izkoriščati posojilo jemati posamezne zneske do višine odobrenega zneska / odplačal je že vse posojilo ves dolg / bančno posojilo ki ga da banka; denarno posojilo v obliki denarja
// razmerje med upnikom in dolžnikom, ki nastane z dajanjem takih materialnih sredstev: pravna oblika posojila / referent za posojila / dolgoročno nad deset let, kratkoročno do dveh let, srednjeročno posojilo od dveh do deset let
// v prislovni rabi, v zvezi na posojilo izraža trgovanje, ki temelji na takem razmerju: pohištvo se dobi tudi na posojilo; kupovati, prodajati na posojilo
● publ. vpisati posojilo obljubiti dajati določen čas posojilo za skupne potrebe; star. denar ima na posojilu denar ima posojen
♦ ekon. amortizacijsko posojilo dolgoročno posojilo, dano s pogojem postopnega odplačevanja; obvezno posojilo; fin. investicijsko posojilo za investicije; javno posojilo; obveznice ljudskega posojila za ceste; loterijsko posojilo ki ga razpiše kaka skupnost in pri katerem so nekatere številke obveznic izžrebane; mednarodno posojilo; namensko posojilo ki je za točno določen namen; obrestno posojilo pri katerem mora dolžnik plačati tudi obresti; obročno posojilo dano s pogojem obročnega odplačevanja; potrošniško posojilo; premostitveno posojilo; študentsko posojilo; vojno posojilo za financiranje vojne; zasebno posojilo; zgod. narodno posojilo ki so ga Slovenci dajali Osvobodilni fronti (slovenskega naroda) med narodnoosvobodilnim bojem
materialna sredstva, ki jih da upnik dolžniku z obveznostjo kasnejše vrnitve: dobil je pet milijonov posojila; jemati posojilo; prositi za posojilo; plačati zadnji obrok posojila; višina, vračanje posojila; jamstvo za posojilo / dati, najeti, odobriti komu posojilo / izkoriščati posojilo jemati posamezne zneske do višine odobrenega zneska / odplačal je že vse posojilo ves dolg / bančno posojilo ki ga da banka; denarno posojilo v obliki denarja
// razmerje med upnikom in dolžnikom, ki nastane z dajanjem takih materialnih sredstev: pravna oblika posojila / referent za posojila / dolgoročno nad deset let, kratkoročno do dveh let, srednjeročno posojilo od dveh do deset let
// v prislovni rabi, v zvezi na posojilo izraža trgovanje, ki temelji na takem razmerju: pohištvo se dobi tudi na posojilo; kupovati, prodajati na posojilo
● publ. vpisati posojilo obljubiti dajati določen čas posojilo za skupne potrebe; star. denar ima na posojilu denar ima posojen
♦ ekon. amortizacijsko posojilo dolgoročno posojilo, dano s pogojem postopnega odplačevanja; obvezno posojilo; fin. investicijsko posojilo za investicije; javno posojilo; obveznice ljudskega posojila za ceste; loterijsko posojilo ki ga razpiše kaka skupnost in pri katerem so nekatere številke obveznic izžrebane; mednarodno posojilo; namensko posojilo ki je za točno določen namen; obrestno posojilo pri katerem mora dolžnik plačati tudi obresti; obročno posojilo dano s pogojem obročnega odplačevanja; potrošniško posojilo; premostitveno posojilo; študentsko posojilo; vojno posojilo za financiranje vojne; zasebno posojilo; zgod. narodno posojilo ki so ga Slovenci dajali Osvobodilni fronti (slovenskega naroda) med narodnoosvobodilnim bojem
SSKJ²
prevèč prisl. (ȅ)
1. izraža količino ali mero, ki je večja, kot ustreza
a) s samostalniško besedo: preveč denarja ima, pa zapravlja; preveč hudega je doživel, da bi bil srečen; preveč vas je prišlo; ima vsega preveč; elipt. preveč je naložil na voz
b) z glagolom: preveč govori, pa premalo dela; preveč sedi, zato je bolan / to je preveč; deset evrov je preveč plačal; tisoč je dosti preveč; ekspr. previdnosti ni nikoli preveč / kot vljudnostna fraza ali zahtevam preveč, če te prosim za uslugo
2. izraža stopnjo, ki je višja, kot ustreza: ni zdrava, preveč je bleda; pot je preveč strma; ta naloga je za začetnika preveč zahtevna; ekspr. ti ljudje so zelo gostoljubni, še preveč / preveč daleč je do doma, da bi šel peš; ne grem na sprehod, preveč je mraz / ekspr.: preveč je možaka v njem, da bi popustil; preveč optimist je, da bi bil previden / preveč hiteti, se truditi; ekspr. vse preveč skrbi zanjo
3. ekspr., navadno okrepljen izraža zelo veliko mero, stopnjo: dekle je lepo, preveč lepo; fant je kar preveč priden; (vse) preveč utrujen je, kar kleca / kot vljudnostna fraza hvala, preveč ste prijazni
4. ekspr., v nikalnih stavkih izraža majhno mero, stopnjo: njemu se ne sme preveč verjeti; me ne zanima preveč / pohiti, nimamo preveč časa; z obleko ni preveč zadovoljna
5. evfem. izraža nezadostno stopnjo: to dekle ni ravno preveč lepo; nisi preveč priden
● ekspr. nazadnje mu je le bilo preveč in je odšel se je naveličal, se je razjezil; ekspr. kar je preveč, je preveč izraža nedopustnost česa; pog. to razburjenje je bilo preveč zanj ga je zelo prizadelo; je povzročilo njegovo smrt; ekspr. to je pa že več kot preveč izraža nejevoljo, zavrnitev; pog., ekspr. ne upa se nadenj, preveč ga je zanj ne upa se spoprijeti z nasprotnikom, ker je ta tako močen; pog. preveč ga je predebel je; ekspr. denarja ima več kot preveč zelo veliko; ekspr. ali sem kaj preveč rekel kaj neprimernega, žaljivega; pog. kdaj bo prišel? Preveč me vprašate ne vem, kdaj bo prišel; obljubiti in dati je preveč obljubiti je lahko, obljubo izpolniti težje; kar je preveč, še s kruhom ni dobro če je v čem presežena prava mera, ni koristno
1. izraža količino ali mero, ki je večja, kot ustreza
a) s samostalniško besedo: preveč denarja ima, pa zapravlja; preveč hudega je doživel, da bi bil srečen; preveč vas je prišlo; ima vsega preveč; elipt. preveč je naložil na voz
b) z glagolom: preveč govori, pa premalo dela; preveč sedi, zato je bolan / to je preveč; deset evrov je preveč plačal; tisoč je dosti preveč; ekspr. previdnosti ni nikoli preveč / kot vljudnostna fraza ali zahtevam preveč, če te prosim za uslugo
2. izraža stopnjo, ki je višja, kot ustreza: ni zdrava, preveč je bleda; pot je preveč strma; ta naloga je za začetnika preveč zahtevna; ekspr. ti ljudje so zelo gostoljubni, še preveč / preveč daleč je do doma, da bi šel peš; ne grem na sprehod, preveč je mraz / ekspr.: preveč je možaka v njem, da bi popustil; preveč optimist je, da bi bil previden / preveč hiteti, se truditi; ekspr. vse preveč skrbi zanjo
3. ekspr., navadno okrepljen izraža zelo veliko mero, stopnjo: dekle je lepo, preveč lepo; fant je kar preveč priden; (vse) preveč utrujen je, kar kleca / kot vljudnostna fraza hvala, preveč ste prijazni
4. ekspr., v nikalnih stavkih izraža majhno mero, stopnjo: njemu se ne sme preveč verjeti; me ne zanima preveč / pohiti, nimamo preveč časa; z obleko ni preveč zadovoljna
5. evfem. izraža nezadostno stopnjo: to dekle ni ravno preveč lepo; nisi preveč priden
● ekspr. nazadnje mu je le bilo preveč in je odšel se je naveličal, se je razjezil; ekspr. kar je preveč, je preveč izraža nedopustnost česa; pog. to razburjenje je bilo preveč zanj ga je zelo prizadelo; je povzročilo njegovo smrt; ekspr. to je pa že več kot preveč izraža nejevoljo, zavrnitev; pog., ekspr. ne upa se nadenj, preveč ga je zanj ne upa se spoprijeti z nasprotnikom, ker je ta tako močen; pog. preveč ga je predebel je; ekspr. denarja ima več kot preveč zelo veliko; ekspr. ali sem kaj preveč rekel kaj neprimernega, žaljivega; pog. kdaj bo prišel? Preveč me vprašate ne vem, kdaj bo prišel; obljubiti in dati je preveč obljubiti je lahko, obljubo izpolniti težje; kar je preveč, še s kruhom ni dobro če je v čem presežena prava mera, ni koristno
Pravopis
prevèč4 povdk. (ȅ) Obljubiti in dati je ~ |Obljubiti je lahko, obljubo izpolniti težje|; poud. To je pa že več kot ~ |Tega ni mogoče več prenašati|; knj. pog. preveč za koga To razburjenje je bilo zanj ~ ga je zelo prizadelo
Pleteršnik
pripę́ti, -pnèm, vb. pf. 1) anheften; mit weitläufigen Stichen annähen; z iglico kaj p.; z gumbi p., anknöpfen, Cig.; psa p., den Hund anbinden; — (pren.) anknüpfen, Cig. (T.); — 2) ein wenig anspannen, M.; — jemandem zusetzen, Kr.; pripela sem ga tako, da mi je moral obljubiti, Jurč.
SSKJ²
priséči -séžem dov., prisézi prisézite; priségel priségla; nam. priséč in prisèč (ẹ́)
1. na določen način dati zagotovilo o resničnosti v postopku izpovedanega: priča je prisegla; pisno, ustno priseči / nekdaj priseči na sveto pismo, svoj meč / z notranjim predmetom priseči prisego / ekspr. prisegel je, da se ne bo vtikal v naše odnose zagotovil / kot podkrepitev: vse je res, prisežem; prisežem, da ni kriv; prisežem na svojo čast, da je bilo res tako
♦ pravn. po krivem priseči
2. javno, po določenem postopku obljubiti ravnati se po načelih, navedenih v izjavi; slovesno izjaviti: predsednik republike je prisegel / prisegel je, da bo varoval uradno tajnost
3. ekspr. trdno obljubiti: prisegel ji je zvestobo; prisegla sta si prijateljstvo za vse življenje
1. na določen način dati zagotovilo o resničnosti v postopku izpovedanega: priča je prisegla; pisno, ustno priseči / nekdaj priseči na sveto pismo, svoj meč / z notranjim predmetom priseči prisego / ekspr. prisegel je, da se ne bo vtikal v naše odnose zagotovil / kot podkrepitev: vse je res, prisežem; prisežem, da ni kriv; prisežem na svojo čast, da je bilo res tako
♦ pravn. po krivem priseči
2. javno, po določenem postopku obljubiti ravnati se po načelih, navedenih v izjavi; slovesno izjaviti: predsednik republike je prisegel / prisegel je, da bo varoval uradno tajnost
3. ekspr. trdno obljubiti: prisegel ji je zvestobo; prisegla sta si prijateljstvo za vse življenje
- priséžen -a -o:
tu je bilo priseženih veliko priseg
● star. priseženi izvedenec zapriseženi izvedenec
Pravopis
priséči -séžem dov. prisézi -te; priségel -gla, priséč/prisèč, priséžen -a; (priséč/prisèč) (ẹ́) Priča je prisegla; priseči kaj z notranjim predmetom ~ prisego; poud. priseči komu kaj ~ dekletu zvestobo |obljubiti|; priseči pri kom/čem ~ ~ Bogu
Pravopis
Pravopis
Celotno geslo
Etimološki
profẹ̑sor -ja m
SSKJ²
slovésen -sna -o prid., slovésnejši (ẹ́)
1. ki se opravlja po določenih predpisih, tako da se poudari pomembnost česa: prirediti slovesen sprejem; slovesna umestitev novega rektorja; slovesno odprtje razstave / slovesno kosilo
♦ rel. slovesna maša
// ki se opravlja javno in z veliko dostojanstvenostjo, resnostjo: slovesna zaobljuba / slovesna izjava javna, po določenem postopku dana obljuba ravnati se po načelih, navedenih v izjavi / dali so slovesno obljubo, da bo delo pravočasno opravljeno slovesno so obljubili
2. ki izraža vzvišenost, dostojanstvenost in resnost: slovesen nastop; govor, pogreb ni bil preveč slovesen; slovesno občutje; v dvorani je bilo zelo slovesno / njegov glas je bil tih in slovesen; oče je s slovesnimi kretnjami nalival vino / slovesen slog; pren., ekspr. slovesen mir, molk
1. ki se opravlja po določenih predpisih, tako da se poudari pomembnost česa: prirediti slovesen sprejem; slovesna umestitev novega rektorja; slovesno odprtje razstave / slovesno kosilo
♦ rel. slovesna maša
// ki se opravlja javno in z veliko dostojanstvenostjo, resnostjo: slovesna zaobljuba / slovesna izjava javna, po določenem postopku dana obljuba ravnati se po načelih, navedenih v izjavi / dali so slovesno obljubo, da bo delo pravočasno opravljeno slovesno so obljubili
2. ki izraža vzvišenost, dostojanstvenost in resnost: slovesen nastop; govor, pogreb ni bil preveč slovesen; slovesno občutje; v dvorani je bilo zelo slovesno / njegov glas je bil tih in slovesen; oče je s slovesnimi kretnjami nalival vino / slovesen slog; pren., ekspr. slovesen mir, molk
- slovésno prisl.:
držal se je zelo slovesno; slovesno izjaviti, obljubiti; dan državnosti so slovesno proslavljali
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 99
Dostopnost