Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
♦ geogr. večja, osamljena skala, ki jo je ledenik prinesel od drugod, samovnjak
// velik kos kamnitega materiala: balvan marmorja
♦ bot. črna jelša s temnim lubjem, ki raste na vlažnih tleh, Alnus glutinosa; siva jelša z gladkim sivim lubjem in na spodnji strani sivkastimi, gosto dlakavimi listi, Alnus incana; zelena jelša ki raste v gorah kot grm, Alnus viridis
- 1. obdan s čim rastočim: z jelšami obrasel potok; usta, obrasla z brki in brado
- 2. pokrit s čim rastočim: z vinsko trto obrasel hrib; s puhom obrasli mladiči; prim. obrasti
- 1. rastoč biti, pojaviti se okrog česa: jelše so obrasle potok; grmovje je obraslo grajske zidove
- 2. rastoč biti na (vsej) površini: severno stran dreves obraste lišaj; streho je že obrasel mah
- obrásti se narediti nove poganjke (iz stebla): pšenica se še ni obrasla; presajene rože so se lepo obrasle
- obráščen -a -o: z drevjem obraščen prostor; obraščeno žito; prim. obrasel
// odrezana, odlomljena stebla trstov: streha iz trstja
- 1. vrtn. okrasna vzpenjavka z drobnimi modrimi plodovi in listi, ki jeseni pordečijo, Parthenocissus: z viniko obrasel zid
- 2. nar. (vinska) trta, trs: negoval je vsako viniko posebej