Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
edin1 -ega (jedin) posamostaljeno
vsak, ki je mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote; SODOBNA USTREZNICA: posamezni
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
SSKJ²
individuálec -lca m (ȃ)
1. vsak, ki je mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote; posameznik: v kriminalnih filmih je nosilec morale suveren individualec
2. kdor zelo poudarja pomen in interese sebe kot posameznika, ne oziraje se na skupnost, družbo; individualist: izrazit individualec
3. zasebnik: individualci in društva
4. kdor prejema plačilo po individualni pogodbi: nagrada individualcem za delovno uspešnost
SSKJ²
individuálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na posameznika: akcija za individualne prispevke; individualna in družbena korist; individualna vzgoja; individualna in kolektivna zavest; individualno delo, mišljenje, ustvarjanje / individualni potni list; individualno zdravljenje
2. mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote, posamezen: v tem hotelu bodo stanovali individualni udeleženci kongresa, ne skupine
3. ki izhaja iz posameznika, ki je posamezniku lasten, oseben: uporabljati individualni jezik, slog; individualni nazori, problemi; pevčev individualni repertoar; individualne lastnosti, posebnosti, značilnosti
// ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od ljudi, stvari svoje vrste, poseben: človekovi individualni znaki; orisal je osebe po njihovih individualnih potezah
♦ 
agr. individualno kmetijsko gospodarstvo posestvo, kmetija, ki jo obdeluje kmet sam z družino ali z najeto delovno silo; ekon. individualni kapital kapital posameznikov; individualna vrednost blaga vrednost blaga, katere višino določa delo posameznikov; fin. individualna zadolžnica nekdaj zadolžnica, za katero jamči posameznik ali posamezna gospodarska organizacija; grad. individualna gradnja gradnja enodružinskih hiš; pravn. individualna odgovornost odgovornost posameznikov; ped. individualni pouk pouk, pri katerem se ukvarja učitelj s posameznimi učenci in upošteva pri tem njihove osebne, posebne lastnosti, sposobnosti; individualna pedagogika pedagogika, ki zahteva svoboden razvoj osebnosti učencev; psih. individualna psihologija po Adlerju psihologija, ki proučuje posameznika glede na težnjo po uveljavljanju, moči; soc. individualna privatna lastnina lastninska pravica posameznika do proizvajalnih sredstev; šport. individualno tekmovanje tekmovanje posameznikov
    individuálno prisl.:
    individualno delati, presojati, vzgajati; individualno utemeljene potrebe
SSKJ²
indivíduum -dua tudi -a m (ī)
1. vsak, ki je mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote; posameznik: kolektiv je sestavljen iz individuov; boriti se za pravice človeka kot individua
2. knjiž. bitje, ki je sposobno misliti in govoriti; človek: v pogovoru sodelujeta vselej vsaj dva individua; miselna prodornost je pri vsakem individuu drugačna
// s prilastkom oseba kot nosilec kake lastnosti: visoko moralen individuum; umetniški, vsestransko razviti individui
3. nav. slabš. človek, oseba sploh: ta individuum je kaj vem od kod; s takim individuom se nočem družiti / bil je v seznamu nevarnih individuov
4. knjiž. del večje celote, ki ima določeno samostojnost; enota: skladno zaokrožena skupina stavbnih individuov
♦ 
biol. (posamezen) organizem, osebek; filoz. posamezno bitje ali stvar, ki je ni mogoče deliti, ne da bi z delitvijo prenehal njen obstoj
SSKJ²
posámezen -zna -o prid. (ȃ)
mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote: posamezni cveti, plodovi; posamezni deli stavbe; slišal je vsak posamezen glas / celice so posamezne ali v skupkih / posamezni in skupni grobovi / knjigo bere po posameznih delih
// mn. ki zajema manjše število oseb ali stvari iz določene vrste: posamezni člani se s predlogom niso strinjali; posamezne vrste blaga so hitro pošle; specializacije na posameznih področjih elektronike / posamezni ljudje so bili nezadovoljni posamezniki
 
meteor. popoldne so možne posamezne nevihte
    posámezno prisl.:
    prihajali so posamezno in v skupinah; sam.: sklepanje iz splošnega na posamezno
Celotno geslo Sinonimni
posámezni -a -o prid.
ki je mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote
SINONIMI:
individualni, posamični, publ. izolirani, ekspr. osamljeni2, knj.izroč. partikularni, knj.izroč. poedini, zastar. posamni, knj.izroč. singularni
GLEJ ŠE: primer1, turist
SSKJ²
posámeznik -a m (ȃ)
vsak, ki je mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote: posameznik tega ne zmore; le malokateri posameznik ga posluša; poznati delo, življenje posameznika; posameznik in družba / vsak posameznik je zanimiv / naloge, ki jih opravljajo posamezniki; delati, govoriti s posamezniki; genialni posamezniki
 
šport. med posamezniki vodi naš najboljši atlet
Celotno geslo Sinonimni
posámeznik -a m
vsak, ki je mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celotepojmovnik
SINONIMI:
individuum, ekspr. nekaternik, knj.izroč. poedinec, knj.izroč. posamičnik, zastar. posamnik
Število zadetkov: 8