Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
brázditi -im nedov. -èč -éča; -en -ena; brázdenje (á ȃ) neobč. kaj Skrbi mu ~ijo obraz delajo gube; neobč. ~ na polju orati
Celotno geslo Sinonimni
brazgotínast -a -o prid.
ki ima brazgotine
SINONIMI:
knj.izroč. obrunkast
SSKJ²
bréčkast -a -o prid. (ẹ̑)
nar. zahodno marogast: imela je predivnate lase in ves brečkast obraz
SSKJ²
brezbárven -vna -o prid. (ȃ)
1. ki je brez barve: prevleči z brezbarvnim lakom; brezbarvni plin; voda je brezbarvna; brezbarvno steklo
// ki je brez izrazite barve: stari brezbarvni slamniki / brezbarven in izžit obraz; motne, brezbarvne oči
2. knjiž. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: brezbarvna junakinja romana / suh in brezbarven glas; brezbarven začetek igre
    brezbárvno prisl.:
    vse vloge so bile podane brezbarvno
SSKJ²
brezbrád in brezbràd -áda -o prid. (ȃ; ȁ á)
ki je brez brade: koščen, brezbrad starec / njegov zabuhli, brezbradi obraz / star. brezbrada mladina nedorasla, nezrela
Pravopis
brezbrád -a -o in brezbràd -áda -o (ȃ; ȁ á á) ~ moški; njegov ~i obraz; star. ~a mladina nedorasla, nezrela
brezbrádost -i ž, pojm. (ȃ; á)
SSKJ²
brezbrížen -žna -o prid., brezbrížnejši (ī)
1. ki je brez zanimanja, ravnodušen: postal je otopel in brezbrižen; delal se je brezbrižnega; brezbrižen do vsega dogajanja; brezbrižen za okolico / vedno je kazal brezbrižen obraz
2. brezskrben: brezbrižen postopač
    brezbrížno prisl.:
    brezbrižno in hladno gleda umetnino; brezbrižno pohajkovati
SSKJ²
brezčúten -tna -o prid.(ū)
1. ki je brez čustev, sočutja: brezčutni, sovražni ljudje; brezčuten je in surov / brezčuten obraz
2. ki je duševno otopel, brez volje: brezčuten duševni bolnik
// ki je brez občutljivosti za zunanje dražljaje: ležal je brezčuten in kakor mrtev / brezčutna koža
    brezčútno prisl.:
    brezčutno gledati trpljenje drugih; brezčutno strmeti v strop
SSKJ²
brezdúšen -šna -o prid. (ū ȗ)
ki je brez usmiljenja, sočutja: brezdušen malopridnež, trinog / boj proti brezdušnemu izkoriščanju
// slabš. ki je brez čustev sploh: bil je brezdušen birokrat / brezdušen obraz, smehljaj
    brezdúšno prisl.:
    brezdušno zatirati podložnike
SSKJ²
brezizrázen -zna -o prid.(á ā)
ki ničesar ne izraža: brezizrazen in top obraz; njegov pogled je bil brezizrazen; brezizrazne oči; brezizrazne poteze na obrazu
// neizrazit, medel: brezizrazna barva; umetniško brezizrazno delo / brezizrazna sivina
    brezizrázno prisl.:
    brezizrazno gledati, govoriti; vloga je bila podana brezizrazno in brezbarvno
SSKJ²
brezkŕven -vna -o prid. (ŕ r̄)
1. ki je brez krvi, brez zdrave naravne barve: brezkrvni obraz; brezkrvna dekličina roka; brezkrvne ustnice
2. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: tekst je nepomemben in brezkrven; dolgočasna brezkrvna poezija / bila je kot nezemeljsko, brezkrvno bitje
Pravopis
brezkŕven -vna -o; bolj ~ (ŕ; ŕ ȓ ŕ) ~ organ; poud.: ~ obraz |upadel, bled|; ~a igra |neizrazita, medla|
brezkŕvnost -i ž, pojm. (ŕ)
SSKJ²
brezobŕven -vna -o prid. (ȓ)
knjiž. ki je brez obrvi: brezobrvni, z velikimi pegami posuti obraz
SSKJ²
brezstrásten -tna -o prid.(á ā)
ki je brez strasti: brezstrastno dekle
// neodvisen od čustev: brezstrasten kritik, zgodovinar / brezstrasten in neprodiren obraz; brezstrasten ton glasu
    brezstrástno prisl.:
    pisal je stvarno in brezstrastno
Celotno geslo eSSKJ
brisáča brisáče samostalnik ženskega spola [brisáča]
    1. izdelek iz vpojnega blaga za brisanje telesa
      1.1. izdelek iz vpojnega papirja, navadno za vpijanje odvečne vlage, maščobe; SINONIMI: brisačka
FRAZEOLOGIJA: vreči brisačo v ring
ETIMOLOGIJA: ↑brisati
Celotno geslo eSSKJ
brisáčka brisáčke samostalnik ženskega spola [brisáčka]
    1. navadno ekspresivno brisača, zlasti manjša
      1.1. izdelek iz vpojnega papirja, navadno za vpijanje odvečne vlage, maščobe; SINONIMI: brisača
ETIMOLOGIJA: ↑brisača
SSKJ²
brísati bríšem nedov., tudi brisála (í ȋ)
1. delati kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino: brisati pohištvo, posodo; brisati očala z robcem; brisati se v brisačo; brisati si čelo, oči; brisati si čevlje ob travo
// odstranjevati kaj z drgnjenjem, zlasti s tkanino: brisati prah; brisati gnoj z rane; brisala si je solze; brisala mu je pot
2. delati manj vidno: veter briše stopinje / meje med narodi se brišejo
// dov. in nedov. izbrisati: brisati dolgove, magnetofonski zapis; brisati ime s seznama
3. pog., ekspr. tepsti, tolči: neusmiljeno ga je brisal / voj. žarg. mitraljez briše po tanku
● ekspr. burja briše sneg v obraz meče; nebo se briše se jasni; ekspr. vsak si ob tebe prste briše počenja s teboj, kar hoče; pog., ekspr. briše jo po cesti hitro gre, teče
    brišóč -a -e:
    sprejme ga, brišoč si s predpasnikom roke
    ♦     voj. brišoči let letala let nizko nad tlemi
    brísan -a -o:
    brisan magnetofonski trak
    ♦     voj. brisani prostor kroglam in granatam popolnoma izpostavljen prostor pred obrambno linijo
Celotno geslo eSSKJ
bríti bríjem nedovršni glagol [bríti]
    1. odstranjevati dlake z rezanjem tik ob koži
    2. pihati tako, da se čuti hud, močen mraz
FRAZEOLOGIJA: briti norce (iz koga, iz česa, s kom, s čim)
ETIMOLOGIJA: = cslov. briti, hrv., srb. brȉti, brȉjati, rus. brítь < pslov. *briti, sorodno s stind. bhrīṇā́ti ‛poškoduje, rani’, valiž. brwydr ‛boj’, iz ide. baze *bhrei̯H- ‛rezati, obdelovati z ostrim orodjem’ - več ...
Celotno geslo Etimološki
brȋzgati -am nedov.
SSKJ²
brízgniti -em dov. (í ȋ)
1. izteči, izliti se v močnem curku: kri brizgne iz žile / voda mu je brizgnila v obraz
2. hitro se razpršiti: val je udaril ob čoln, da je voda brizgnila na vse strani / krogle so brizgnile skozi odprtino
3. preh. v močnem curku izpustiti kaj tekočega: brizgniti vodo v zrak, slino iz ust; pren., ekspr. molči, je strupeno brizgnil ded
Število zadetkov: 1888