Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
iluminírati -am dov. in nedov. (ȋ) 
  1. 1. knjiž. dekorativno, slavnostno razsvetliti: iluminirati mesto
  2. 2. um., v srednjem veku slikarsko okrasiti rokopis: iluminirati kodeks
    iluminíran -a -o: iluminirana knjiga; vse obrežje je bilo iluminirano
SSKJ
kéj1 -a m (ẹ̑) knjiž. urejeno, navadno utrjeno obrežje: mesto je dobilo nove ceste, keje in mostove
SSKJ
kŕšen -šna -o prid. (ȓ) star. kamnit, skalnat: kršen in gorat svet; kršno obrežje / kršna dežela
SSKJ
melíti se -ím se nedov., tudi méli se (ī í) knjiž., redko zaradi drobljenja, krušenja usipati se, drseti: kamenje, pesek se meli s strmin / obrežje se meli
SSKJ
môsten tudi mósten -tna -o prid. (ó; ọ̑) nanašajoč se na most: mostni obok, steber; mostna ograja, podnica
♦ grad. mostni nosilec del mostu, ki prenaša obtežbo na podpornike; mostni opornik del mostu, ki prenaša obtežbo na temelj in podpira obrežje; mostni podpornik del mostu, ki prenaša obtežbo na temelj; mostna brana mreža vzdolžnih in prečnih mostnih nosilcev; mostna koza podpornik, navadno pri lesenem mostu; mostna konstrukcija sestav nosilnih elementov mostu; mostna soha pokončni del lesenega mostnega opornika; mostno krilo del mostu, ki zaključuje cestni nasip ob prvem oporniku; strojn. mostni žerjav žerjav, pri katerem se po nosilcu vozi maček; teh. mostna tehtnica tehtnica za vozila, zlasti železniška
SSKJ
nabréžje -a s (ẹ̑) knjiž. obrežje, obala: kopalci so ležali na nabrežju; veter je dvigal pesek na nabrežju / morsko nabrežje / nabrežje Ljubljanice breg
// urejeno, navadno utrjeno obrežje: mesto je dobilo nove ceste, nabrežja in mostove / Cankarjevo nabrežje
♦ navt. operativna obala
SSKJ
obréžen -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na obrežje: obrežna cesta; obrežna mesta / obrežne skale; obrežno blato / obrežna ladja
♦ navt. obrežna plovba obalna plovba
SSKJ
obréžje -a s (ẹ̑) svet ob reki, jezeru, morju: veter piha od obrežja; živeti na obrežju; cesta je speljana po obrežju; zaraslo obrežje; obrežje Donave
// knjiž. breg, obala: usidrati se blizu obrežja; stati na obrežju; zavarovanje obrežja
SSKJ
pobréžje -a s (ẹ̑) knjiž. obrežje, obala: z grmovjem poraslo pobrežje / morsko pobrežje / prebivalci istrskega pobrežja / opazovati s pobrežja ribiče
SSKJ
pribréžje -a s (ẹ̑) svet pri reki, jezeru, morju; obrežje: sekati gozd na pribrežju / redko čepel je na skalnatem pribrežju potoka bregu
SSKJ
ríva -e ž (ī) knjiž. obrežje, obala, zlasti urejena: šla sta po rivi mimo starih bark
SSKJ
sipínast -a -o prid. (í) poln sipin: sipinasto obrežje
SSKJ
tŕs -a m (ȓ) 
  1. 1. močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom: s trsi poraslo obrežje; pred njim trepeta kot trs / sekati trs v močvirju
    // odrezano, odlomljeno steblo te rastline: zvezati trse / nekdaj pisati s trsom
  2. 2. posamezna rastlina (vinske) trte: trs odžene, rodi; obrezati, okopati, saditi trse; jalovi, rodni trsi; razdalje med trsi
    ♦     agr. matični trs; sladkorni trs tropska ali subtropska rastlina, iz katere se pridobiva sladkor; bot. papirusov trs
SSKJ
tŕst -a m (ȓ) močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom: s trsti poraslo obrežje; trepetati, zibati se kot trst
// odrezano, odlomljeno steblo te rastline: narediti opaž iz trstov
♦ agr. sladkorni trst tropska ali subtropska rastlina, iz katere se pridobiva sladkor; bot. indijski trst bambus; navadni trst do štiri metre visoka močvirska ali vodna trava z rjavimi klaski v socvetju, Phragmites australis
SSKJ
trstíčje -a s (ȋ) več trstik, trstike: žeti trstičje; s trstičjem poraslo obrežje / skrivati se v trstičju / goščave in trstičja s trstikami porasel svet
// odrezana, odlomljena stebla trstik: stol iz trstičja
SSKJ
trstíkast -a -o prid. (í) 
  1. 1. podoben trstiki: trstikasta bilka
    ♦     bot. trstikasta bilnica visoka, groba trava vlažnih travnikov, Festuca arundinacea
  2. 2. porasel s trstikami: trstikasto obrežje
SSKJ
zazídati tudi zazidáti -am dov. (í á í) 
  1. 1. z zidanjem narediti, da kak prostor v čem preneha obstajati: pri obnovi so zazidali vse line; zazidati okno, vrata / zazidati odprtine pod streho
    // z zidanjem narediti, da je kaj zaprto, nedostopno: zazidati celico, stolp / z visokim zidom so dvorišče skoraj povsem zazidali
    // z zidanjem narediti
    1. a) da kaj ni dostopno: zazidati zaklad / zazidati dragocenosti v steno
    2. b) nekdaj da kdo mora ostati, kjer je: za kazen so ga živega zazidali / zazidati koga v stolp
  2. 2. z zidanjem stavb zapolniti prostor: zazidati vrzel med hišami / ni dovolil, da bi zazidali njive in travnik; zazidati obrežje s turističnimi objekti
    // ekspr. z zidanjem stavb porabiti, zapraviti: zazidati veliko denarja / vse svoje prihranke je zazidal v hišo
  3. 3. z zidanjem, s postavitvijo zidu onemogočiti: zazidati komu dovoz / zazidati komu razgled, svetlobo
    ●     publ. zazidati novo naselje sezidati, zgraditi; redko zazidati kam spominsko ploščo vzidati
    zazídan -a -o: zazidano okno; polovica zemljišča je že zazidana
SSKJ
žalújka -e ž (ȗ) 
  1. 1. vrtn. rastlina, katere veje, mladike se pri rasti usmerjajo navzdol; povešavka: to drevo je žalujka / breza žalujka
  2. 2. v zvezi vrba žalujka okrasno drevo z visečimi vejami: vrba žalujka je povešala veje do vodne gladine; obrežje z vrbami žalujkami
Število zadetkov: 18