Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

lípan lípana samostalnik moškega spola [lípan]
    sladkovodna riba s sivkastim in rumenkastim trupom in veliko pisano hrbtno plavutjo; primerjaj lat. Thymallus thymallus
STALNE ZVEZE: arktični lipan, soški lipan
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. lìpān, češ. lipan < pslov. *lipanъ, sorodno še nar. rus. lipenь < *lipenь, nejasnega izvora, morda iz lipa - več ...
martínec martínca samostalnik moškega spola [martínəc]
    iz zoologije manjša ptica selivka s temnejšim perjem po hrbtu in svetlejšim po trebuhu ter navadno z daljšim kljunom; primerjaj lat. Tringa; Actitis
STALNE ZVEZE: mali martinec, močvirski martinec, pikasti martinec, rdečenogi martinec, zelenonogi martinec
ETIMOLOGIJA: iz svetniškega imena Martin
spodjédati spodjédam nedovršni glagol [spodjédati]
    1. z jedenjem, grizenjem spodnjega dela česa delati škodo, uničevati; SINONIMI: izpodjedati
    2. s postopnim odnašanjem, odvzemanjem snovi, materiala od spodaj povzročati, da kaj postaja nestabilno, razpada; SINONIMI: izpodjedati
    3. ekspresivno povzročati, da kaj postaja nestabilno, slabi, zlasti z neustreznim, neučinkovitim, preračunljivim delovanjem; SINONIMI: ekspresivno izpodjedati
ETIMOLOGIJA: spodjesti
žélva žélve samostalnik ženskega spola [žélva]
    1. vodni ali kopenski plazilec z oklepom iz roževinastih plošč, ki ščiti hrbet in trebuh; primerjaj lat. Testudines
    2. starorimska vojaška formacija, v kateri enota v tesnem postroju za zaščito pred izstrelki drži ščite ob straneh in nad glavo
STALNE ZVEZE: galapaška želva, glavata želva, jastrebja želva, močvirska želva, zelenkasta želva, želva hlastavka
ETIMOLOGIJA: = cslov. želъva, nar. hrv. žȅlva, češ. želva < pslov. *žely iz ide. *g(')helh3- ‛zelen, rumen’, tako kot litov. žélvė, gr. khélȳs, khelṓnē - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bájer tudi bájar -ja m (ȃ)
večja kotanja z vodo, ribnik: sprehajati se ob bajerju; zaledenel, zamrznjen bajer; dno, gladina, obrežje, okolica bajerja; ureditev bajerja; ribe, žabe v bajerju / naravni, umetni bajer; vrtni bajer
SSKJ²
iluminírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. knjiž. dekorativno, slavnostno razsvetliti: iluminirati mesto
2. um., v srednjem veku slikarsko okrasiti rokopis: iluminirati kodeks
    iluminíran -a -o:
    iluminirana knjiga; vse obrežje je bilo iluminirano
SSKJ²
kêj1 -a m (ȇ)
knjiž. urejeno, navadno utrjeno obrežje: mesto je dobilo nove ceste, keje in mostove
SSKJ²
kŕšen -šna -o prid. (ȓ)
star. kamnit, skalnat: kršen in gorat svet; kršno obrežje / kršna dežela
SSKJ²
melíti se -ím se nedov., tudi méli se (ī í)
knjiž., zastar. zaradi drobljenja, krušenja usipati se, drseti: kamenje, pesek se meli s strmin / obrežje se meli
SSKJ²
mósten tudi môsten -tna -o prid. (ọ̑; ó)
nanašajoč se na most: mostni obok, steber; mostna ograja, podnica
♦ 
grad. mostni nosilec del mostu, ki prenaša obtežbo na podpornike; mostni opornik del mostu, ki prenaša obtežbo na temelj in podpira obrežje; mostni podpornik del mostu, ki prenaša obtežbo na temelj; mostna brana mreža vzdolžnih in prečnih mostnih nosilcev; mostna koza podpornik, navadno pri lesenem mostu; mostna konstrukcija sestav nosilnih elementov mostu; mostna soha pokončni del lesenega mostnega opornika; mostno krilo del mostu, ki zaključuje cestni nasip ob prvem oporniku; strojn. mostni žerjav žerjav, pri katerem se po nosilcu vozi maček; teh. mostna tehtnica tehtnica za vozila, zlasti železniška
SSKJ²
nabréžje -a s (ẹ̑)
knjiž. obrežje, obala: kopalci so ležali na nabrežju; veter je dvigal pesek na nabrežju / morsko nabrežje / nabrežje Ljubljanice breg
// urejeno, navadno utrjeno obrežje: mesto je dobilo nove ceste, nabrežja in mostove / Cankarjevo nabrežje
 
navt. operativna obala
SSKJ²
obréžen -žna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na obrežje: obrežna cesta; obrežna mesta / obrežne skale; obrežno blato / obrežna ladja
 
navt. obrežna plovba obalna plovba
SSKJ²
obréžje -a s (ẹ̑)
svet ob reki, jezeru, morju: veter piha od obrežja; živeti na obrežju; cesta je speljana po obrežju; zaraslo obrežje; obrežje Donave
// knjiž. breg, obala: usidrati se blizu obrežja; stati na obrežju; zavarovanje obrežja
SSKJ²
pobréžje -a s (ẹ̑)
knjiž. obrežje, obala: z grmovjem poraslo pobrežje / morsko pobrežje / prebivalci istrskega pobrežja / opazovati s pobrežja ribiče
SSKJ²
pribréžje -a s (ẹ̑)
svet pri reki, jezeru, morju; obrežje: sekati gozd na pribrežju / zastar. čepel je na skalnatem pribrežju potoka bregu
SSKJ²
ríva -e ž (ī)
knjiž. obrežje, obala, zlasti urejena: šla sta po rivi mimo starih bark
SSKJ²
sipínast -a -o prid. (í)
poln sipin: sipinasto obrežje
SSKJ²
tŕs -a m (ȓ)
1. močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom: s trsi poraslo obrežje; pred njim trepeta kot trs / sekati trs v močvirju
// odrezano, odlomljeno steblo te rastline: zvezati trse / nekdaj pisati s trsom
2. posamezna rastlina (vinske) trte: trs odžene, rodi; obrezati, okopati, saditi trse; jalovi, rodni trsi; razdalje med trsi
♦ 
agr. matični trs; sladkorni trs tropska ali subtropska rastlina, iz katere se pridobiva sladkor; bot. papirusov trs
SSKJ²
tŕst -a m (ȓ)
močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom: s trsti poraslo obrežje; trepetati, zibati se kot trst
// odrezano, odlomljeno steblo te rastline: narediti opaž iz trstov
♦ 
agr. sladkorni trst tropska ali subtropska rastlina, iz katere se pridobiva sladkor; bot. indijski trst bambus; navadni trst do štiri metre visoka močvirska ali vodna trava z rjavimi klaski v socvetju, Phragmites australis
SSKJ²
trstíčje -a s (ȋ)
več trstik, trstike: žeti trstičje; s trstičjem poraslo obrežje / skrivati se v trstičju / goščave in trstičja s trstikami porasel svet
// odrezana, odlomljena stebla trstik: stol iz trstičja
Število zadetkov: 56