Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
dostòp -ópa m (ȍ ọ́) 
  1. 1. kraj, prostor, po katerem se da kam priti: turistično društvo je uredilo dostop do slapa; tam je zelo pripraven dostop do morja; dostopi na perone so funkcionalno postavljeni
  2. 2. možnost priti, vstopiti kam: obzidje je zapiralo dostop v mesto; z žičnico je dostop na vrh zelo olajšan
    // dovoljenje, pravica priti, vstopiti kam: vsak nima dostopa v pisarno; občinstvo ima prost dostop v sodno dvorano / učenci imajo v svoji knjižnici dostop do vseh knjig jih lahko dobijo, si jih izposodijo; pren. široko okno omogoča soncu in zraku dostop v sobo
SSKJ
grád -ú in -a m, mn. gradóvi (ȃ) 
  1. 1. v nekaterih deželah veliko utrjeno poslopje, graščakovo bivališče: grad je začel razpadati; okoli gradu je lep vrt; mogočen, utrjen grad; obzidje gradu / ekspr. njegova hiša je pravi grad bogata, razkošna stavba
    // ljubljanski grad / v ljudskih pesmih, v pravljicah: stoji tam beli grad; stekleni, začarani grad; pren., pesn. takrat so se podrli njihovi sanjski gradovi
  2. 2. zastar. mesto: Turki so prisegli porušiti stolni grad
    ●     ekspr. obljubljal ji je zlate gradove srečo, bogastvo; ekspr. gradove si zida v oblake dela neizvedljive načrte, sanjari o nemogočem
SSKJ
grájski -a -o prid. (á) nanašajoč se na grad: že od daleč so se videli grajski stolpiči; zaprli so ga v grajsko ječo; grajska klet; grajsko obzidje / grajski hlapec, oskrbnik / grajska oblast
    grájski -a -o sam.: grajski so se pripeljali graščakova družina; zalotili so ga, ko je sekal na grajskem na graščakovi posesti
SSKJ
jerihónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mesto Jeriho: jerihonske razvaline
● jerihonske trobente po bibliji trobente, ki so imele tako močen glas, da se je zrušilo obzidje Jerihe; ta pa ima glas kot jerihonske trobente zelo močen
♦ bot. jerihonska roža rastlina puščavskih tal, katere listi in vejice se ob suši zvijejo v kroglasto obliko, Anastatica hierochuntica
SSKJ
mejíti -ím nedov. (ī í) 
  1. 1. imeti isto, skupno mejo: Slovenija meji na Avstrijo, Hrvatsko, redko z Avstrijo, s Hrvatsko / tu meji dolenjsko narečje na gorenjščino / soba meji z eno steno na dvorano / v gozdu meji s sosedom
  2. 2. knjiž. omejevati, zapirati: visoke skale so mejile globel / črta dreves je mejila obzorje
  3. 3. redko deliti, ločevati: obzidje je mejilo mesto od predmestja / ekspr. ta dva dogodka mejijo mnoga leta
  4. 4. ekspr., navadno v zvezi z na biti zelo podoben: njegovo pisanje meji na reportažo / to meji že na blaznost
SSKJ
mésten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na mesto 1:
  1. a) mestna okolica; mestno središče / mestni komite, svet; mestna uprava / mestna in podeželska gospoda; ima mestne navade; mestno življenje / ta kraj dobiva značilnosti mestnega naselja / mestna hiša sedež mestne uprave; mestna hranilnica
  2. b) mestna vrata; mestno obzidje / mestni sodnik / vladar jim je potrdil mestne pravice
    ●     ekspr. mestni očetje člani mestne uprave
    ♦     kem. mestni plin plin za kurjenje, pridobljen z uplinjenjem premoga; mat. mestna vrednost vrednost znaka, določena z njegovim mestom v številki; šol. mestna šola šola za otroke meščanov, ki jo ustanovi, vzdržuje in nadzoruje mestna uprava; urb. mestno zemljišče zemljišče v ožjem gradbenem okolišu mest in načrtno grajenih, urejenih večjih naselij sploh; zgod. mestna država država v starem in srednjem veku, katere jedro je eno samo mesto; zool. mestna lastovka lastovka z neizrazito izrezanim repom, po hrbtu črno modra, po trebuhu bela, Delichon urbica
    méstno prisl.: čisto (po) mestno govori, se vede; sam.: malo mestnega je še na njem
SSKJ
méter -tra m (ẹ̄) 
  1. 1. osnovna enota za merjenje dolžine: debelina je dva metra [2 m]; drog meri štiri metre; polica je dolga tri metre; več metrov debelo obzidje; pog. visok je meter sedemdeset meter in sedemdeset centimetrov
    // dolžina v metrih / blago na metre blago, ki se prodaja in reže v poljubnih dolžinah
    // kar meri določeno količino teh enot: odmeriti dva metra traku; do gozda je še petsto metrov / zadene ga na dvesto metrov; letalo se je dvignilo na pet tisoč metrov
    ●     ekspr. kje bi že zdaj bil, če štejem vse metre, ki sem jih prehodil če pomislim, kako dolgo pot, razdaljo sem prehodil; publ. v obratu bodo kmalu stekli prvi metri najlona bodo začeli proizvajati najlon
    // v zvezi kubični meter enota za merjenje prostornine: kupiti tri kubične metre [3 m3] drv; izkopali so več kubičnih metrov zemlje / meriti v kubičnih metrih / pog. koliko daš za meter drv za kubični meter
    // v zvezi kvadratni meter enota za merjenje ploščine in površine: soba meri deset kvadratnih metrov [10 m2] / pog. koliko stane meter parcele kvadratni meter
  2. 2. priprava z označenimi centimetri, decimetri, metri za merjenje, navadno dolga 1 do 2 m: kupiti meter in kladivo; lesen, zložljiv meter / šiviljski meter trak za merjenje z označenimi centimetri, dolg 1,5 m; centimeter
  3. 3. nar. vzhodno utežna mera, 100 kg; cent: pridelal je deset metrov pšenice
    ♦     šport. tek na dvesto, sto metrov; trg. tekoči meter enota za merjenje dožine ne glede na širino
SSKJ
miníti mínem dov., miníl stil. mínil miníla (ī ī) 
  1. 1. časovno se odmakniti: od takrat sta minili dve leti / polnoč je že minila; ekspr. večer mu je minil, da sam ni vedel kdaj
  2. 2. izraža prenehanje obstajanja: čakali so, da bo noč minila; vojna je minila se je končala
    // ekspr. ta ljubezen je samo igra, ki mine je minljiva
    // bolečina bo kmalu minila prenehala; čakati, da nevarnost mine; to bo minilo samo od sebe prenehalo; star. privid je minil izginil
  3. 3. nav. 3. os. izraža prenehanje telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: jeza, slaba volja ga je minila; zaspanost jo je v hipu minila / brezoseb., ekspr. jih bo že minilo
  4. 4. nar. pokvariti se, uničiti se: skoraj ves krompir je minil; leseni pod je že precej minil; slama bo na dežju minila
  5. 5. preh., knjiž. iti mimo (in naprej): minili so mestno obzidje; srečno miniti nevarne čeri / minil ga je, ne da bi ga bil pozdravil
    ●     ekspr. minili so časi, ko si lahko delal, kar si hotel ne moreš, ne dovolimo ti več delati, kar hočeš; ekspr. ne mine dan, da ne bi prišel vsak dan pride; nar. jagode so letos že minile letos ne rodijo več; ekspr. zdelo se ji je, da ta noč ne bo nikoli minila da traja zelo dolgo časa; knjiž. pot ji je minila v pričakovanju srečanja med potjo je premišljevala o srečanju; ekspr. nobena prireditev ne mine brez nje pri vsaki prireditvi sodeluje; udeleži se vsake prireditve; nar. kmalu bi minila od lakote, strahu umrla; ekspr. vse pride, vse mine; prim. minuli
SSKJ
mŕk -a -o prid. (ȓ r̄) 
  1. 1. nav. ekspr. ki redko pokaže pozitivno razpoloženje, pozitiven čustveni odnos: mrki in zagrenjeni otroci; bila je mrka ženska; pren. šumenje mrkih borov
    // negativno, neugodno razpoložen: gospodar je bil mrk in nejevoljen; ves mrk je gledal za odhajajočim; sedel je mrk kot nevihta
    // ki vsebuje, izraža negativno razpoloženje, negativen čustveni odnos: mrki obrazi delavcev; mrk pogled
  2. 2. nav. ekspr. ki je temnejših barv: dan je silil izza mrkih vrhov; mrke strehe; mrko obzidje / mrka svetloba
    // knjiž. pust, dolgočasen: mrka pokrajina, vas
  3. 3. redko mračen, črn: bodočnost se mu je zdela vsa mrka in pusta / mrke misli / mrko sovraštvo
    mŕko prisl.: mrko gledati; mrko nasršiti obrvi; mrko odgovoriti
SSKJ
obzíden -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na obzidje: obzidna vrata / obzidno kamenje
// ki je, se nahaja ob zidu: obzidna klop / obzidne letve letve, ki so (pri tleh) pritrjene na zid, da se ne poškoduje
SSKJ
obzídje -a s (ȋ) zid, zidovi okrog starejših mest, utrdb: splezati na obzidje; cerkveno, grajsko, mestno, taborno, trdnjavsko obzidje; močno, visoko obzidje / obrambno obzidje / obzidje srednjeveških mest; pren., ekspr. obzidje nezaupanja se podira
♦ strojn. zidani del parnega kotla
SSKJ
odstraníti in odstrániti -im dov. (ī á ā) 
  1. 1. s širokim pomenskim obsegom narediti, da kaj preneha biti na določenem mestu: odstraniti dračje z dvorišča; odstraniti obzidje; odstraniti pohištvo iz sobe; odstraniti sneg s strehe; odstraniti odvečno tekočino / odstraniti madež z vodo očistiti
    // veter je odstranil oblake odpihal
    // narediti, da kaj preneha biti del, sestavina česa: odstraniti posodi dno; odstraniti lupino, skorjo; odstraniti peclje češnjam; z operacijo odstraniti komu roko; odstraniti drevesu vrh
  2. 2. narediti, povzročiti, da kak pojav, stanje preneha biti, obstajati; odpraviti: odstraniti napake, slabosti; odstraniti nepravilnosti v podjetju; skušal je odstraniti socialne razlike
    ●     publ. odstraniti vprašanje z dnevnega reda ne ga obravnavati
  3. 3. narediti, povzročiti, da kdo preneha opravljati pomembnejšo javno funkcijo ali službo; odstaviti: direktorja so odstranili / odstraniti koga s položaja
    odstraníti se in odstrániti se oditi, umakniti se: za kako uro so se odstranili; tiho se odstraniti
    odstránjen -a -o: napaka je bila hitro odstranjena
SSKJ
oklépati -am nedov. (ẹ̑) 
  1. 1. močno, trdno prijemati, stiskati: stal je za njim in ga oklepal; s koščenimi prsti mu je oklepal vrat
  2. 2. biti, stati okrog česa: obzidje je oklepalo velik prostor; trg so na treh straneh oklepale hiše
  3. 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: vse telo mu oklepa mraz; obup mu oklepa dušo; utrujenost ga je oklepala in hromila
    ♦     geom. stranici oklepata kot 90° ležita, postavljeni sta tako, da oblikujeta kot 90°
    oklépati se 
    1. 1. močno, trdno
      1. a) objemati: stala je ob njem in se ga oklepala; z eno roko se je oklepala njega, z drugo otroka
      2. b) oprijemati se, držati se: oklepal se je palice; ves čas se je oklepal stebra
    2. 2. ekspr. biti zelo navezan na kaj: vztrajno se je oklepal starih navad, predstav; oklepal se je svoje zamisli
    3. 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža dejanje, kot ga nakazuje določilo: oklepa se ga z veliko ljubeznijo, spoštovanjem
    oklepajóč -a -e: krčevito se oklepajoč palice, je odšel
    ♦     lit. oklepajoča rima rima, pri kateri se ujemata prvi in četrti ter drugi in tretji verz
SSKJ
omejeváti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. določati, označevati mejo česa: črta omejuje igrišče / ta oznaka omejuje rabo besede na določeno področje
    // določati razsežnost, obliko česa: pokrajino omejujejo visoka gorovja / skalnata stena omejuje jezero od vzhoda; redko obzidje omejuje mesto od predmestja deli, ločuje
  2. 2. delati, povzročati, da kaj ne preseže določene meje, stopnje: ta zavora omejuje hitrost / ekspr. omejevati izdatke na minimum
  3. 3. določati, predpisovati najvišjo ali najnižjo mejo česa: časovno omejevati govornike / omejevati vpis v šole / omejevati navzdol, navzgor
  4. 4. delati, povzročati, da je kaj manjše
    1. a) glede na količino, število: zaradi slabe prodaje omejujejo proizvodnjo / omejevati pitje alkohola / omejevati nesreče pri delu; omejevati rojstva
    2. b) glede na možni razpon: te lastnosti omejujejo uporabnost aparata; dana določila omejujejo njegovo vlogo
    3. c) glede na obseg, področje: z regulacijami omejevati poplave / omejevati komu delovanje
      // preprečevati širjenje kakega pojava: omejevati požar, upor
  5. 5. delati, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo: svoje zanimanje omejuje na letalstvo / to omejuje razpravo na redke strokovnjake; omejevati se na bistveno
  6. 6. delati, povzročati, da kdo nima česa v polni meri: omejevati svobodo / omejevati moč koga / pri tem te nihče ne ovira in ne omejuje
    omejeváti se publ.  kazati, izražati odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim: jaz se od tega stališča omejujem
    omejujóč -a -e: omejujoča določila
    omejeván -a -o: omejevan v razvoju
SSKJ
ozídje -a s (ȋ) star.  
  1. 1. obzidje: Turki so preplezali ozidje; grajsko, mestno ozidje; mogočno, visoko ozidje
  2. 2. zidovje: na ovinku se je pokazalo ozidje lepe vile / vedno je v ozidju
    ♦     grad. skupek, celota zlasti nosilnih zidov stavbe
SSKJ
podkopováti -újem nedov. (á ȗ) star. izpodkopavati: podkopovati obzidje / valovi podkopujejo obalo
SSKJ
poškodováti -újem tudi poškódovati -ujem dov. (á ȗ; ọ̄) 
  1. 1. povzročiti poškodbo, poškodbe: ta bolezen lahko poškoduje srce; poškodovati komu roko; poškodovati obraz z vročo tekočino; padel je in se poškodoval; poškodovati se na vožnji, pri delu, v prometni nesreči; poškodovati si koleno / smrtno se poškodovati
    ♦     anat. poškodovati si meniskus
  2. 2. povzročiti, da postane kaj slabše, neuporabno: potres je poškodoval veliko hiš; rja je poškodovala kovino; poškodovati pohištvo; pri prevozu so se aparature poškodovale
    poškodován tudi poškódovan -a -o: v nesreči je bil huje poškodovan; poškodovana znamka; obnoviti poškodovano obzidje; poškodovano tkivo; sam.: poškodovane so odpeljali v bolnico
SSKJ
prelésti -lézem dov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. z lezenjem priti z enega konca na drugega: kača je prelezla cesto / otrok je po vseh štirih prelezel sobo / ekspr. sonce je prelezlo nebo; pren. njegov pogled je prelezel obraze prisotnih
  2. 2. ekspr. preplezati: prelesti obzidje, ograjo / prelezel je že vse vrhove v Julijskih Alpah
  3. 3. z lezenjem opraviti kako pot: polž ne preleze veliko v eni uri / ranjenec je prelezel nekaj metrov, pa mu je postalo slabo
    ●     ekspr. ta cesta preleze klanec rahlo se vzpenjajoč pride, se spusti čez klanec
SSKJ
prerásti -rástem in -rásem dov., prerásel in prerástel (á) 
  1. 1. rastoč prekriti: bršljan je prerasel obzidje; trava je prerasla dvorišče / rano ji je prerasla kožica
  2. 2. z rastjo preseči: sin je prerasel očeta; jelka preraste smreko / publ. investicije so prerasle materialne možnosti; pren. v znanju je prerasel svojega učitelja
  3. 3. v zvezi z v doseči višjo stopnjo glede na intenzivnost, obseg: Osvobodilna fronta je prerasla v vseljudsko gibanje; poznanstvo je preraslo v prijateljstvo; meddržavni spor je prerasel v vojno / bataljon je v kratkem času prerasel v odred
    ●     publ. zborovanje je preraslo svoj informativni značaj je bilo več kot samo informativno; publ. te napake smo že prerasli teh napak ne delamo več; lansko obleko je že prerasla tako je zrasla, da ji obleka ni več prav
    preráščen -a -o: z mahom preraščene skale; pšenica je preraščena s plevelom; prim. prerasel
SSKJ
pribégniti -em dov., tudi pribegníte; tudi pribegníla (ẹ́ ẹ̑) zastar. pribežati: veliko ljudi je pribegnilo za obzidje
Število zadetkov: 41