Zadetki iskanja
Prekmurski
Filìpis -a m Filipi: Filippis je Maczedonie plemenito meſzto KŠ 1771, 589; je piſzao nej z-Filipiſa KŠ 1771, 488; bodoucsim vu Filippi KŠ 1771, 591; Odnud vu Filippiſz KŠ 1771, 392; piſzani od meſzta Filipis KŠ 1771, 526
Prekmurski
Prekmurski
Francúš -a m Francoz: szo francusi 1793-ga leta goriposztavili AI 1875, kaz. br. 6; rusz vu 1854-tom leti od angliusa i francusa tak nazgruntano zbiti bio AIP 1876, br. 6, 6
Prekmurski
frìšek -ška -o prid.
1. svež: i frisko vretino je piſztila KM 1796, 3; ino me kfriskim vodám pela ABC 1725
2. ki se duševno in telesno dobro počuti: Ki je dneſz zdrav ino frisek BKM 1789, 222; jasz ſzem frisk i zdrav BKM 1789, 408; jaſz ſzam frisk i zdrav SŠ 1796, 140; ino friske dekle KOJ 1845, 39
frìškejši -a -e bolj svež: csi ſzi od rou'se friskejſi SŠ 1796, 155
1. svež: i frisko vretino je piſztila KM 1796, 3; ino me kfriskim vodám pela ABC 1725
2. ki se duševno in telesno dobro počuti: Ki je dneſz zdrav ino frisek BKM 1789, 222; jasz ſzem frisk i zdrav BKM 1789, 408; jaſz ſzam frisk i zdrav SŠ 1796, 140; ino friske dekle KOJ 1845, 39
frìškejši -a -e bolj svež: csi ſzi od rou'se friskejſi SŠ 1796, 155
Prekmurski
ftegüvàti -ǜjem nedov. jemati od plače, plačevati: Goſzpodo i pávre ednáko ftegüje BKM 1789, 413; Goſzpodo i pávre ednáko ftegüje SŠ 1796, 133
Prekmurski
ftìca -e ž ptica: ftica AIN 1876, 44; od nyé kak ftica odletim BJ 1886, 6; májo i fticze nebeſzke gnejzda KŠ 1754, 108; Glédajte na fticze nebeſzke KŠ 1771, 20; prisle ſzo fticze ino ſzo je pozobale KŠ 1771, 42; i te nebeszke fticze, ſzvojega ſztvoritela Bogá dicſijo BKM 1789, 5b; péti dén ſzo ſztvorjene ribe, i fticze KM 1796, 4; Fticze nebeszke, i ribe môrszke TA 1848, 7; Najlepše sztvaré szo ftice KAJ 1870, 10; nad nebeſzkimi fticzami KŠ 1754, 95
Prekmurski
ftìč -a m ptič: zdr'ávanye odürnoga fticsa KŠ 1771, 798; drügacs ga fticsi gori pozobljejo KM 1790, 46; Fticsi szo 'ze zatühnili AI 1875, kaz. br. 7; se slišijo, k drügomi ftiči AI 1878, 5; od koga bole ſzte vi bougſi od ftics KŠ 1771, 212; pa tüdi od bilic ftičov AI 1878, 7; ino po Nébov letocſimi Fticſmi SM 1747, 4; zrák fticsami napuno KŠ 1754, 93
Prekmurski
ftíšati -am dov.
1. povzročiti, da postane kaj tiho, tišje: Ftiſa mourje KŠ 1771, 24
2. pomiriti, umiriti: Nasega Bouga ftiſajmo BKM 1789, 53; ár ſzi ga ti ftiso SŠ 1796, 85; Na kri'zi ſzi ftisao Ocso BKM 1789, 411; komaj je ftiſao to lüſztvo KŠ 1771, 386
3. povzročiti, da postane kaj manj izrazito: Ftisati tou nevolo BKM 1789, 14; Sztejem ſzi boleznoſzt ftiſi BKM 1789, 21; ftisai eto teskoucso SM 1747, 71; Ftisaj rázum KŠ 1754, 258
ftíšati se -am se usmiliti se: Boug, ftiſaj ſze meni grejsniki KŠ 1771, 231
ftíšani -a -o spraven, zadostilen: je vecs od vſzej gorécsi i ftiſani áldovov KŠ 1771, 142
1. povzročiti, da postane kaj tiho, tišje: Ftiſa mourje KŠ 1771, 24
2. pomiriti, umiriti: Nasega Bouga ftiſajmo BKM 1789, 53; ár ſzi ga ti ftiso SŠ 1796, 85; Na kri'zi ſzi ftisao Ocso BKM 1789, 411; komaj je ftiſao to lüſztvo KŠ 1771, 386
3. povzročiti, da postane kaj manj izrazito: Ftisati tou nevolo BKM 1789, 14; Sztejem ſzi boleznoſzt ftiſi BKM 1789, 21; ftisai eto teskoucso SM 1747, 71; Ftisaj rázum KŠ 1754, 258
ftíšati se -am se usmiliti se: Boug, ftiſaj ſze meni grejsniki KŠ 1771, 231
ftíšani -a -o spraven, zadostilen: je vecs od vſzej gorécsi i ftiſani áldovov KŠ 1771, 142
Prekmurski
Prekmurski
ftraglívi -a -o prid. len, lenoben: To velíjo od nyega, ka je praj ftraglívi SIZ 1807, 27
ftraglívi -a -o sam. leni, lenuh: Opomina te ftraglive na delo KŠ 1771, 629
ftraglívi -a -o sam. leni, lenuh: Opomina te ftraglive na delo KŠ 1771, 629
Prekmurski
ftrgávati -am nedov. odtrgovati, oddaljevati: Ti ftrgávas to decsiczo od dráge rodbine SŠ 1796, 128
ftrgávati se -am se odtrgovati se, oddaljevati se: znikſim ſze od nyé ne ftrgávamo KŠ 1771, 834
ftrgávati se -am se odtrgovati se, oddaljevati se: znikſim ſze od nyé ne ftrgávamo KŠ 1771, 834
Prekmurski
fundálivati -am nedov. utrjevati, delati temelje: I tiſzi od zacsétka, Goſzpodne, zemlo fundálivao KŠ 1771, 672; ka je vu nyem, szi ti fundálivao TA 1848, 73
fundálivani -a -o utrjevan, utemeljevan: Csi li oſztánete vu vöri fundálivani i krepki KŠ 1771, 605; ár je na pecsini fundálivana KŠ 1771, 23; On je trdno fundálivan na szvéti goráj TA 1848, 71
fundálivani -a -o utrjevan, utemeljevan: Csi li oſztánete vu vöri fundálivani i krepki KŠ 1771, 605; ár je na pecsini fundálivana KŠ 1771, 23; On je trdno fundálivan na szvéti goráj TA 1848, 71
Prekmurski
gdàre prisl. ko, kadar: Ar je vzéo od Bogá Ocsé cséſzt i diko, gdare je etakſi gláſz prineseni knyemi KŠ 1771, 718; Teda verni ſzr'cze veſzélo ſcsé biti, Gdare zacsne Kriſztus etak govoriti BKM 1789, 442; Gdare zacsne Kriſztus etak govoriti SŠ 1796, 102; Gdare krüh, szád ali peneze mam, rad podelim 'znyi i drügim KAJ 1870, 43
Prekmurski
gdèkòli prisl. kjer koli: More, gde Koli je Krſztsenik 'ziveti KŠ 1754, 263; vſzáksem meſzti, gdekoli ga v-Dühi i praviczi molimo KŠ 1754, 182; gdekoli bode predgani ete Evangyeliom KŠ 1771, 88; Gde koli ſztánem, hodim, Za tve dáre te hválim BKM 1789, 240; Gde koli sze nekaj zgodi, od toga glász bode prineszo AIP 1876, br. 1, 2; Za toga zroka dekoli v orszácskom ravnanyi mogôcsno bilô kaj privértivati AI 1875, kaz. br. 2
Prekmurski
Prekmurski
Prekmurski
gènoti tudi genòti -em dov.
1. ganiti, čustveno vznemiriti: kâ ti negenes za tô TA 1848, 9; nej jo je mogao genoti KŠ 1771, 186; ne bi na po'salüvanye grejhov genola KM 1783, 149; csüda, ſtera ſzo ga i genola na naſzledüvanye Goſzpodna Zvelicſitela KM 1796, 100; Naj ſze hitro ne dáte gyenoti od pámeti vaſe KŠ 1771, 627
2. premakniti: Gda ne-gyenem vecs me gláve SŠ 1796, 163; Ki szi zemlô geno TA 1848, 47
gènoti se tudi genòti se -em se
1. čustveno se vznemiriti: kaj lüczkoga za ſzé gyenoti KŠ 1754, 48
2. premakniti se: zemla ſze je genola KŠ 1771, 96; vsza drüga ſztvár ſze gyene KM 1783, 242; ni ne gyenejo ſze BKM 1789, 272; Vi brigouvje ſze genite BKM 1789, 86; da ſzo ſze i fundamentomi temnicze genoli KŠ 1771, 393; naj ſze ne gyenem KŠ 1771, 346; roka sze me gjenola AIP 1876, br. 12, 7
gènjeni -a -o
1. ganjen: je Gejza tak vu szrci genyeni KOJ 1848, 22
2. premaknjen: záto morejo fundamentomi zemlé genyeni biti TA 1848, 68
1. ganiti, čustveno vznemiriti: kâ ti negenes za tô TA 1848, 9; nej jo je mogao genoti KŠ 1771, 186; ne bi na po'salüvanye grejhov genola KM 1783, 149; csüda, ſtera ſzo ga i genola na naſzledüvanye Goſzpodna Zvelicſitela KM 1796, 100; Naj ſze hitro ne dáte gyenoti od pámeti vaſe KŠ 1771, 627
2. premakniti: Gda ne-gyenem vecs me gláve SŠ 1796, 163; Ki szi zemlô geno TA 1848, 47
gènoti se tudi genòti se -em se
1. čustveno se vznemiriti: kaj lüczkoga za ſzé gyenoti KŠ 1754, 48
2. premakniti se: zemla ſze je genola KŠ 1771, 96; vsza drüga ſztvár ſze gyene KM 1783, 242; ni ne gyenejo ſze BKM 1789, 272; Vi brigouvje ſze genite BKM 1789, 86; da ſzo ſze i fundamentomi temnicze genoli KŠ 1771, 393; naj ſze ne gyenem KŠ 1771, 346; roka sze me gjenola AIP 1876, br. 12, 7
gènjeni -a -o
1. ganjen: je Gejza tak vu szrci genyeni KOJ 1848, 22
2. premaknjen: záto morejo fundamentomi zemlé genyeni biti TA 1848, 68
Prekmurski
Prekmurski
gèto tudi gjèto vez.
1. ker: Vu Krſzti ſze csloveki vſzi grejhi odpiſztijo, i geto je prvle za nyih volo ſzrditoſzti ſzin bio KŠ 1754, 190; geto ſzo málare prvi Krſztsanye, liki 'Zidovje, med ſzebom nej trpeli KŠ 1771, 158; Mou'z je nej du'zen pokriti glavou ſzvojo, geto je on kejp i dika Bo'za KŠ 1771, 511; Düjh Sz. náſz poſzveti, gda ali geto poſzvecsenyá miloscso vu nami povéksáva KM K1780, 19; Vu tvojo ſzmrt geto ſzam jaſz okrſztsen BKM 1789, 90; kaj, geto ſze je zadoſzta naprêplacsárov nej naislo, ſzo BRM 1823, IV; i szamo te szo mogli od zacsnyenoga dela henyati, geto je od Bogá nyihov Jezik zmejsani KOJ 1833, IX; Nesztoji pod právdov telovnoszti, Geto je szam duh vsze popolnoszti KAJ 1848, 8; Vö me je ftrgno odürjávczom mojim, geto szo od méne zmo'znêsi bili TA 1848, 13; Zakaj ſze zvisávas? Gyeto neznas, jeli vütro 'sivo bodes SŠ 1796, 88
2. ko: csi ſze za pravicsnoga ſtima, geto je nej KŠ 1754, 11; vſze meſzto je vö slo pred Jezuſa, i geto ſzo ga vidili, proſzili ſzo ga KŠ 1771, 27; Divicza, geto je po Angyeli ona pozdrávlena KM 1783, 52; me posztávis na dejszno tvojo, geto bom z-radosztyom poszlüsao KM 1783, 66; Károl je Goſzpouda ſzlu'so, geto nyemi je nej bilou vſzigdár dobro KM 1790, 50; Poprejk, geto dvá verbuma vküpszprideta vu govorjenyi KOJ 1833, 142
1. ker: Vu Krſzti ſze csloveki vſzi grejhi odpiſztijo, i geto je prvle za nyih volo ſzrditoſzti ſzin bio KŠ 1754, 190; geto ſzo málare prvi Krſztsanye, liki 'Zidovje, med ſzebom nej trpeli KŠ 1771, 158; Mou'z je nej du'zen pokriti glavou ſzvojo, geto je on kejp i dika Bo'za KŠ 1771, 511; Düjh Sz. náſz poſzveti, gda ali geto poſzvecsenyá miloscso vu nami povéksáva KM K1780, 19; Vu tvojo ſzmrt geto ſzam jaſz okrſztsen BKM 1789, 90; kaj, geto ſze je zadoſzta naprêplacsárov nej naislo, ſzo BRM 1823, IV; i szamo te szo mogli od zacsnyenoga dela henyati, geto je od Bogá nyihov Jezik zmejsani KOJ 1833, IX; Nesztoji pod právdov telovnoszti, Geto je szam duh vsze popolnoszti KAJ 1848, 8; Vö me je ftrgno odürjávczom mojim, geto szo od méne zmo'znêsi bili TA 1848, 13; Zakaj ſze zvisávas? Gyeto neznas, jeli vütro 'sivo bodes SŠ 1796, 88
2. ko: csi ſze za pravicsnoga ſtima, geto je nej KŠ 1754, 11; vſze meſzto je vö slo pred Jezuſa, i geto ſzo ga vidili, proſzili ſzo ga KŠ 1771, 27; Divicza, geto je po Angyeli ona pozdrávlena KM 1783, 52; me posztávis na dejszno tvojo, geto bom z-radosztyom poszlüsao KM 1783, 66; Károl je Goſzpouda ſzlu'so, geto nyemi je nej bilou vſzigdár dobro KM 1790, 50; Poprejk, geto dvá verbuma vküpszprideta vu govorjenyi KOJ 1833, 142
Prekmurski
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 8
- 9
- 10
- 11
- 12
- 13
- 14
- ...
- 112
- Naslednja »
Število zadetkov: 2237
Dostopnost