Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni G
vstáti od vstánem od dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja
čustvenostno kdo/kaj oddaljiti se od koga/česa
/S težkim srcem/ je vstal od vsega pridobljenega.
Celotno geslo Vezljivostni G
vzdržáti -ím dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti, ostati kljub obremenitvam cel, nepoš kod ovan
Led je vzdržal, čeprav ni bil debel.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj prenesti, prestati kaj / koliko česa / koliko
Človek vzdrži več, kot misli.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj stanjsko prenesti, prestati koga/kaj
Podjetje je vzdržalo konkurenco.
4.
kdo/kaj vztrajati določen čas v/na/pri/ob kom/čem / za/pred/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Plavalec je /dolgo/ vzdržal pod vodo.
5.
kdo/kaj neprijetno, težko ostati v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad/z kom/čim / kje / kdaj
Na straži mora vzdržati /do noči/.
6.
kdo/kaj ostati uporaben, dober od—do česa / kdaj / koliko
Ta kruh dolgo vzdrži.
7.
kdo/kaj ohraniti kaj za določen čas v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje / od—do česa / kdaj / koliko
Pri projektu so vzdržali dobre odnose.
Celotno geslo Vezljivostni G
vzéti vzámem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj začeti imeti kaj od/iz koga/česa
Vzel je košaro in odšel po sadje.
2.
kdo/kaj dobiti koga/kaj
Na pot so vzeli najnujnejše stvari.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj prestaviti koga/kaj
/Nerad/ je vzel denar od staršev.
4.
kdo/kaj povzročiti komu/čemu , da preneha imeti koga/kaj
Učiteljica mu je vzela test.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uničiti, odstraniti koga/kaj
Gnilo sadnje so vzeli proč.
6.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati, namestiti koga/kaj v/na/pod kaj / kam
Vzeli so si jed na krožnik.
7.
kdo/kaj sprejeti, vključiti koga/kaj k/h komu/čemu / v/na/med koga/kaj / kam
V firmo so vzeli več novih delavcev.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj vključiti koga/kaj v/na/med kaj 'stanje, lastnost'
Bolnika so vzeli v oskrbo.
9.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premestiti koga/kaj iz/z koga / s česa / od kod
Iz denarnice je vzela bankovce.
9.1.
kdo/kaj oskrbeti koga/kaj iz česa / od kod
Material so vzeli iz tovarniškega skladišča.
10.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj za predmet dela
(Pri obdelavi) so vzeli širši pas zemljišča.
11.
kdo/kaj uporabiti kaj
Vzela je sirup proti kašlju.
12.
kdo/kaj obravnavati koga/kaj
Vse vzame /s mešne strani/.
13.
kdo/kaj sprejeti kaj 'trditev kot izhodišče'
Če vzamemo, da je hitrost vozila sto kilometrov na uro, zavorna razdalja večja.
14.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izraziti kaj 'stanje, dejanje'
Vzel je zalet in skočil.
15.
v zvezi nase kdo/kaj sprejeti kaj 'stanje, dejanje' na koga
Vzeli so krivdo in odgovornost nase.
16.
v zvezi vzeti v roke kdo/kaj sprejeti kaj 'stanje, dejanje' v kaj
Nerada je vzela metlo v roke.
17.
iz ekonomije kdo/kaj premestiti kaj iz česa / od kod
Vzeti bankovec iz obtoka.
18.
iz igralništva kdo/kaj povzročiti s čim
Vzel (mu) je z mondom.
19.
iz prava kdo/kaj povzročiti komu/čemu kaj
Vzeli so mu prstne odtise.
20.
iz medicine kdo/kaj povzročiti komu/čemu kaj
Vzeli so ji bris.
21.
iz šaha kdo/kaj izločiti kaj iz česa / od kod
Vzel je figuro iz igre.
Celotno geslo Vezljivostni G
vzéti se vzámem se dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj začeti biti, obstajati od/iz česa / od kod
Od kod so se vzeli vsi ti ljudje.
Celotno geslo Vezljivostni G
vzgájati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno razvijati koga/kaj
Od šol se pričakuje, da /z ustreznimi metodami in zgledi/ tudi vzgajajo otroke oz. mladino.
Celotno geslo Vezljivostni NG
vzhòdvzhódasamostalnik moškega spola
  1. smer, ki označuje vzid sonca in s tem stran neba
    • od vzhoda do česa
    • , od vzhoda proti čemu
    • , z/iz vzhoda na kaj
  2. del zemljepisne in hkrati politične enote
    • vzhod česa
    • , od vzhoda do česa
    • , od vzhoda proti čemu
    • , z/iz vzhoda na/v kaj, kam
Celotno geslo Vezljivostni G
vzíti1 vzídem se dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, navadno v 3. osebi
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se navzgor, kvišku
(Izza obzorja) je vzšla škrlatna zarja.
2.
neobčevalno knjižno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj pojaviti se
(Prav v zadnjih dneh) je vzšlo upanje.
3.
iz astronomije kaj zaradi vrtenja Zemlje navidezno dvigniti se nad obzorje
Danes sonce vzide nekaj minut prej.
Celotno geslo Vezljivostni G
vzíti2 vzídem se dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj dvigniti se zaradi nastalega plina od kvasovk
Testo včasih /prehitro/ vzide.
Celotno geslo Vezljivostni G
vžgáti1 vžgèm dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj z iskro povzročiti kaj
Cigareto si je (v kotičku ustnice) /elegantno/ vžgal (s posebnim vžigalnikom).
2.
kdo/kaj spraviti kaj v delovanje, pogon
/S težavo/ so vžgali motor in nato še avto.
3.
kaj zaradi zgorevanja goriva začeti delovati
Motor še /s težavo/ vžge, avto pa noče vžgati /brez tuje pomoči/.
4.
čustvenostno kdo/kaj povzročiti kaj kot intenziven začetek ali odziv čustva
Takšne besede so (v njej) vžgale hudo jezo.
4.1.
kdo/kaj vzbuditi zelo močen navadno pozitiven čustveni odziv
Take govorice (pri njem) ne vžgejo.
Celotno geslo Vezljivostni G
vžgáti2 vžgèm dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo z žare čim predmetom narediti kaj v/na kaj
Vžgali so (mu) znamenje na hrbtno stran desne roke.
Celotno geslo Vezljivostni G
vžgáti se vžgèm se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kaj zaradi bioloških, fizikalnih, kemičnih vzrokov začeti goreti
Suha slama se /hitro/ vžge.
2.
čustvenostno, preneseno kaj pojaviti se z intenzivno svetlobo, z veliko silo
(Na vzhodu) se /zaradi jasnine/ vžge zarja.
Celotno geslo Vezljivostni G
vžgáti se za vžgèm se za dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
čustvenostno, preneseno kdo navdušiti se za kaj
/Brez vsake pameti/ se je vžgal za njo.
Celotno geslo Vezljivostni NG
začétek-tkasamostalnik moškega spola
  1. prvi trenutek obstajanja, delovanja
    • začetek česa
    • , začetek ob čem, kdaj
    • , od začetka do česa
    • , začetek v/na čem, kje, kdaj
  2. prvo mesto v razvrstitvi
    • začetek česa
    • , od začetka do česa
    • , začetek v/na čem, kje, kdaj
    • , začetek s čim/kom
  3. izhodišče obsega, celote
    • začetek česa
    • , začetek v/na čem, kje, kdaj
Celotno geslo Vezljivostni G
zadéti -dénem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj sunkovito udariti koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
(Z orodjem) ga je zadel /v glavo/.
2.
čustvenostno kdo/kaj premi kaj oč se udariti ob/v/na koga/kaj / kam
Pri vstopu je (z opornico) zadel ob podboj.
3.
čustvenostno kdo/kaj delujoč naleteti ob/v/na kaj
Pri delu je zadel ob različne težave.
4.
kdo/kaj dati cilj v/na koga/kaj / kam
Tarčo je zadela (z lokom in puščico).
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj dobiti kaj
Na loteriji je zadel enega (od glavnih dobitkov).
6.
čustvenostno kdo/kaj prizadeti koga/kaj
/S svojim dejanjem/ je zadel vso družino.
7.
kaj prizadeti koga/kaj
/Zaradi reform/ je odgovornost zadela tudi njega.
8.
v oslabljenem pomenu kaj 'stanje' prizadeti koga/kaj
Slepota ga je zadela.
9.
kdo/kaj pokvariti koga/kaj
Potresi /najbolj/ prizadenejo stare stavbe.
10.
kdo/kaj dobro izraziti, prikazati koga/kaj
Portretist je /slabo/ zadel njen obraz.
11.
kdo/kaj mišljenjsko urediti, doseči koga/kaj
/Težko/S težavo/ zadene njene misli.
Celotno geslo Vezljivostni NG
zádnji-a -epridevnik
  1. končni v času
    • kdo/kaj biti zadnji v/na čem, kje, kdaj
    • , kdo/kaj biti zadnji od/izmed koga/česa
    • , kdo/kaj biti zadnji s čim
    • , kdo/kaj biti zadnji med kom/čim, kje, kdaj
  2. končni v vrsti
    • kdo/kaj biti zadnji v/na čem, kje
    • , kdo/kaj biti zadnji od/izmed koga/česa
    • , kdo/kaj biti zadnji med kom/čim, kje
  3. najslabši
    • kdo/kaj biti zadnji v/na čem, kje
    • , kdo/kaj biti zadnji od/izmed koga/česa
    • , kdo/kaj biti zadnji s čim
    • , kdo/kaj biti zadnji med kom/čim, kje
  4. najvplivnejši, odločilen
    • kdo/kaj biti zadnji med kom/čim
    • , kdo/kaj biti zadnji s čim
Celotno geslo Vezljivostni NG
zahòd-ódasamostalnik moškega spola
  1. smer, ki označuje zaid sonca in s tem stran neba
    • od zahoda proti čemu
    • , zahod s čim
    • , na zahod(u) do česa
  2. del zemljepisne in hkrati politične enote
    • od zahoda proti čemu
    • , zahod s čim
    • , (na) zahod(u) do česa
Celotno geslo Vezljivostni G
zahtévati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol govorjenja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj na silo dobiti koga/kaj
/Brez posebnega vzroka/ je (od potnikov) (za nedržavni prehod) zahteval potne liste.
2.
navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenu kaj označevati koga/kaj kot nujo, potrebo
Ozka in še spolzka cesta zahteva previdno vožnjo.
Celotno geslo Vezljivostni G
zaigráti se -ám se dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj predolgo zadržati se pri/po/na/v kom/čem / za/med/s kom/čim / kje
(Na dvorišču) se je /brezskrbno/ zaigrala s svojim bratcem.
Celotno geslo Vezljivostni G
zaíti -ídem dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, navadno v 3. osebi
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spustiti se
Sonce je zašlo (za obzorje).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nehote napačno premakniti se
/Brez predhodnih opozoril/ so zašli (v temi).
3.
iz astronomije kaj zaradi vrtenja Zemlje navidezno priti pod obzorje
Danes sonce zaide nekaj minut prej.
Celotno geslo Vezljivostni G
zajéti -jámem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dobiti kaj tekočega, sipkega
(Z zajemalko) je zajela juho.
2.
kdo/kaj dobiti kaj tekočega, sipkega
Zajel je polento (iz sklede).
3.
kdo/kaj dobiti kaj tekočega, sipkega v omejen prostor
Zajeli so vso odpadno vodo.
4.
v zvezi z zrak kdo/kaj dobiti kaj v notranjost dihalnih organov
Zajel je zrak in se potopil.
5.
kdo/kaj zaobseči kaj v/na kaj / s čim
S traktorsko koso je zajel širok pas trave.
6.
kdo/kaj izraziti kaj v/na kaj / s čim
V knjigo je zajel vse pomembnejše članke.
7.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z obkolitvijo dobiti koga/kaj
Zajeli so sovražno četo.
8.
kdo/kaj vzeti kaj / koliko česa od/iz koga/česa / od kod v kom/čem / kje
Podatke je zajel iz enciklopedij.
9.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj 'stanje, lastnost' zaobseči koga/kaj
Sobo je zajela tišina.
10.
iz gradbeništva kdo/kaj z zagraditvijo ujeti kaj
Zajeli so izvir in potok.
11.
iz obrtništva kdo/kaj zaobseči kaj v/na kaj / s čim
S kvačko je zajela nit.
Število zadetkov: 562