Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
nategníti in natégniti -em dov. (ī ẹ́)
1. z vlečenjem povzročiti
a) da doseže kaj večjo, največjo dolžino: nategniti jermen, vrv; močno nategniti struno napeti / nategniti elastiko / voznik je nategnil vajeti / nategniti kapo čez ušesa; nategnila je krilo čez kolena potegnila / ekspr. nategnil je korak, da bi pravočasno prišel začel je delati daljše korake
b) nav. ekspr. da postane kaj bolj ravno, gladko, brez gub; poravnati, zravnati: skušal je nategniti rokav / nategniti pregrinjalo na postelji
// ekspr. obleči, navadno malomarno, površno: nategnil je suknjič in odšel / v naglici je nategnila nase krilo
2. pog. povzročiti, da traja kaj dalj časa; podaljšati, potegniti: delovnik so nam nategnili še za dve uri / še pet minut bom nategnil predavanje
3. pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu nalagati2, ogoljufati, prevarati: že spet ga je nategnil; nikar ne dovoli, da bi te nategnil
4. star. navzeti se, zlasti barve, vonja: vino po pretakanju rado nategne / slivovka nategne barvo vina
● ekspr. nategniti harmoniko zaigrati na harmoniko; ekspr. nategniti otroku ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj; ekspr. nategnil je ušesa, da bi slišal prisluhnil; ekspr. uzde, vajeti mu bo treba nategniti biti bolj strog, zahteven do njega
    nategníti se in natégniti se ekspr.
    razvleči se, raztegniti se: odeja se je že nategnila / to krilo se rado nategne
    natégnjen -a -o:
    nategnjena odeja; nategnjene vajeti
SSKJ²
nèrábljen -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni rabljen: nerabljen papir / soba je bila dolgo zaprta, nerabljena / na postelji je ležala nerabljena odeja nova
SSKJ²
odêja -e ž (ȇ)
1. tekstilni izdelek za odevanje, pokrivanje: kupiti dve odeji; zaviti se v debelo odejo; odevati, pokrivati se z eno odejo; raztrgana, tanka odeja / električna odeja z električnim gretjem; konjska odeja debelejši, manj kakovosten tekstilni izdelek za pokrivanje konj; prešita odeja polnjena z volno, bombažem in navzkriž prešita; (volnena) odeja debelejši tekstilni izdelek za odevanje, pokrivanje; prevleke za prešite odeje; pren., pesn. noč je razgrinjala temno odejo čez polje
● ekspr. iti pod odejo spat; ekspr. tega ne bomo imeli, ker je odeja prekratka je premalo denarja za nakup
// ed. več takih izdelkov, taki izdelki: nabaviti odejo in drugo posteljnino; zračenje odeje; imeti dovolj odeje
2. knjiž., s prilastkom plast, ki kaj pokriva: polje je ležalo globoko pod blatno odejo; ledena odeja pokriva jezero; snežna odeja / bela odeja sneg
♦ bot. rastlinska odeja vse rastline, ki rastejo na določenem območju; geol. krovna odeja skladi, ki ležijo na podlagi
SSKJ²
odêjica -e ž (ȇ)
manjšalnica od odeja: plesti otroške odejice; stisniti se pod odejico; svilena odejica
SSKJ²
odélo -a s (ẹ́) zastar.
1. obleka, oblačilo: njeno telo je bilo v elegantnem odelu mladostno; gosposko odelo / dobivati hrano in odelo
2. odeja: ležati brez odela / ekspr. zemlja se je pokrila s pisanim odelom
SSKJ²
odévka -e ž (ẹ̑)
knjiž. odeja: postelja z raztrgano odevko / sedeli so na preprogah in barvastih odevkah pregrinjalih
SSKJ²
pérnica -e ž (ẹ̑)
s perjem, puhom napolnjena odeja: zrahljati pernico; pokriti se s pernico; prevleka za pernico; pren., ekspr. snežilo je in na strehah so kmalu ležale puhaste pernice
● star. spati na pernicah na mehkem, udobno
SSKJ²
pláhta -e ž (ȃ)
1. velik kos blaga iz nepremočljivega platna, posebej pripravljen za pokrivanje: vreči plahto čez tovor; pokriti s plahto; plahta tovornjaka; nebo je bilo kakor umazana plahta
// pog. (volnena) odeja: ležišče je bilo pregrnjeno s pisano plahto / konjska plahta konjska odeja
2. ekspr., navadno s prilastkom kar je podobno plahti: po polju ležijo plahte snega / popisal je cele plahte papirja zelo veliko / barva se lušči v plahtah
3. ekspr., z rodilnikom manjši kos česa: kupiti plahto zemlje / želi si vsaj za plahto vinograda
● nar. posteljo je pregrnila s svežo plahto rjuho; žlahta je strgana plahta od sorodstva človek ne more pričakovati pomoči, koristi
SSKJ²
plimó -ja m (ọ̑)
s puhom napolnjena prešita odeja: pokriti se s plimojem
SSKJ²
podsêdeln -a -o [potsedələn in potsedəln] prid. (ȇ)
vet., navadno v zvezi podsedelna odeja odeja, ki je za pod sedlo:
SSKJ²
podsêdlica in podsédlica -e ž (ȇ; ẹ̑)
vet. podsedelna odeja: konji so bili pokriti s podsedlicami
SSKJ²
prešíti -šíjem dov., prešìl (í ȋ)
1. s šivanjem prekriti, zakriti: prešiti luknjo na nogavici, rokavu; prešiti scefrano mesto
2. s šivanjem skozi material združiti več plasti: prešiti plašč; torbico je treba še prešiti
3. narediti (okrasni) šiv, (okrasne) šive, zlasti s šivalnim strojem: prešiti s svilo / prešiti žepek
    prešít -a -o:
    hlače so na kolenu prešite / prešiti smučarski jopič; prešita odeja polnjena in navzkriž šivana odeja
    ●     ekspr. uniforma, vsa prešita s trakovi ki ima na več mestih našite trakove
SSKJ²
prevléka -e ž (ẹ̑)
1. del posteljnega perila, v katerega se da, spravi (prešita) odeja, blazina, pernica: prevleka se že trga; barvaste, bele prevleke; damastna prevleka / prevleka za blazino / angleške prevleke z rombastim izrezom
2. nav. mn. kos tkanine, usnja za pokrivanje, prekrivanje zlasti pohištvenih delov: kupiti nove prevleke; plišaste, usnjene prevleke; prevleke iz skaja; prevleke za fotelje, avtomobilske sedeže / stenske prevleke tapete / pokriti minomet s prevleko
3. navadno s prilastkom plast snovi, ki obdaja, pokriva kako površino: ledena prevleka na vodi; sadež z voščeno prevleko; knjiž. sivkasta prevleka na nebu oblaki
// plast snovi, nanesena na kako površino za zaščito, olepšanje: emajlna, kovinska prevleka; čokoladna prevleka dražejev / asfaltna prevleka na cesti; pren. besede s prijetno prevleko davnine
4. glagolnik od prevleči: priporočati prevleko poda s tanko plastjo betona
SSKJ²
rastlínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na rastlino: rastlinski deli; rastlinski sokovi / rastlinski škodljivci; rastlinske bolezni / uživati rastlinsko hrano; rastlinska barvila / rastlinske vrste / ornament z rastlinskimi motivi
♦ biol. rastlinska hrana rudninske snovi, iz katerih rastlina gradi organske snovi; rastlinske populacije; rastlinska združba skupnost različnih rastlinskih vrst, ki živijo na določenem prostoru v enakih življenjskih razmerah; biol., kem. rastlinska beljakovina; bot. rastlinska geografija veda, ki ugotavlja razširjenost rastlin na zemlji; rastlinska odeja vse rastline, ki rastejo na določenem območju; jezikosl. rastlinsko ime ime rastline; usnj. rastlinsko strojilo
SSKJ²
rébrnik in rêbrnik -a m (ẹ̑; ȇ)
knjiž. okostnjak: v grobu je bil samo še rebrnik / na cerkvenem oknu je naslikan rebrnik s koso smrt
♦ med. naprava iz upognjenih palic, ki se povezne čez bolnika, da ga odeja ne tišči
SSKJ²
romboíd -a m (ȋ)
1. geom. četverokotnik z enakima nasprotnima stranicama in enakima nasprotnima kotoma: izračunati ploščino romboida
2. kar je po obliki podobno temu liku: na romboide prešita odeja
SSKJ²
ruménkljat in rumênkljat -a -o prid. (ẹ̑; ȇ)
zastar. rumenkast: rumenkljata odeja / rumenkljat obraz
SSKJ²
skŕčiti -im dov. (ŕ ȓ)
1. spraviti v položaj, ko sosednji deli med seboj tvorijo kot: skrčiti prst, roko; skrčiti nogo v kolenu / skrčiti roko v pest; skrčiti noge podse; mišice se skrčijo in raztegnejo
2. narediti, povzročiti, da postane kaj manjše
a) glede na količino: tovarna je skrčila proizvodnjo; skrčiti stroške; ekspr. skrčiti porabo do minimuma, na minimum; investicije so se skrčile
b) glede na možni razpon: skrčiti delovni čas; trgovinska menjava se je skrčila / število udeležencev se je skrčilo / pomen te dejavnosti se je v zadnjem času skrčil
c) glede na obseg, področje: skrčiti dnevni red od deset točk na osem; besedilo je tako skrčil, da je postalo skoraj nerazumljivo; gozd se je že občutno skrčil zaradi izsekavanja / skrčiti komu pravice
3. v zvezi z na narediti, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo: skrčiti aktivnost mladine na kulturno-zabavno delovanje; ves odpor se je skrčil na poulične demonstracije / ekspr. vsa njegova razmišljanja so se skrčila na skrb za preživetje
    skŕčiti se 
    1. narediti, da zavzema telo čim manjšo dolžino, čim manjši obseg: skrčil se je, da ga ne bi zeblo; skrči se, drugače ti bo odeja prekratka / skrčiti se v dve gubé
    2. postati manjši
    a) po obsegu: les se pri sušenju skrči; krilo se je zelo skrčilo; ta tkanina se pri pranju skrči; zaradi stradanja se mu je želodec skrčil
    b) nav. ekspr. po dolžini: razdalja med njima se je skrčila / dan se je že za pol ure skrčil
    ●     knjiž., ekspr. od groze, ob pogledu na to se mu je skrčilo srce postalo ga je groza, zelo je bil prizadet, potrt; knjiž., ekspr. pred tem človekom se vedno skrči sam vase postane zadržan, nedostopen
    skŕčen -a -o:
    skrčen kazalec; publ. tovarna dela v skrčenem obsegu; imeti skrčen želodec; stroški so zelo skrčeni; skrčen spati; nekoliko skrčeno koleno; vse je bilo skrčeno na eno samo misel: rešiti se
    ♦     jezikosl. skrčeni samoglasnik samoglasnik, nastal iz dveh ali treh samoglasnikov; prisl.: držati noge skrčeno; skrčeno ležati
SSKJ²
snéžen1 -žna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na sneg:
a) iti skozi snežni metež; snežni vihar; presenetila jih je snežna ploha / snežne padavine / zasul jih je snežni plaz; prebijati se skozi snežne zamete; snežna brozga / ekspr. snežne krpe; knjiž. snežna odeja / snežni plug naprava za odstranjevanje snega; snežna ograja ograja na strehi, ki zadržuje sneg / v težkih snežnih razmerah so se povzpeli na vrh; zima je bila hladna in snežna snežena
b) snežna belina njene kože
♦ avt. snežne verige; gastr. snežne kepe slaščica iz kuhanega snega kepaste oblike in z dodatkom kreme; geogr. snežna meja meja, onstran katere sneg nikoli ne skopni; med. snežna slepota kratkotrajna oslepitev zaradi močnega bleščanja; vrtn. snežna modrica rastlina s suličastimi listi in številnimi modrimi cveti, Chionodoxa luciliae; zool. snežni leopard velika visokogorska himalajska zver z gosto dolgo dlako, Uncia uncia; snežna jerebica ptica, ki živi visoko v gorah in je poleti rjava, pozimi bela; belka
    snéžno prisl.:
    snežno beli zobje; snežno čist
SSKJ²
sváljkast -a -o prid. (ȃ)
ki ima svaljke: svaljkasta odeja
// podoben svaljku: svaljkasti prameni las
Število zadetkov: 192