Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pravopis
nergáje nač. prisl. (ȃ) slabš. ~ oditi |nezadovoljno, godrnjaje|
Pravopis
nèutolážen1 -a -o (ȅȃ) ~ otrok; oditi ~
nèutoláženost -i ž, pojm. (ȅȃ)
Pravopis
neznáno2 povdk. (á) komu Ni mu bilo ~, da ga ne marajo; oditi ~ kam; stanovati ~ kje
Pravopis
nôga -e tudi nôga -é ž, prva oblika rod. mn. nóg; druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é nóg -áma -é -àh -áma; -é nóg -àm -é -àh -ámi; tož. ed. in mn. v predl. zv. nógo, nóge (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑)
1. zlomiti si obe ~i; bose ~e; prestopati se z ~e na ~o; V ~e ga zebe; Na ~ah ima copate; poud. Sneg se udira pod ~ami |zaradi teže telesa|; K ~i |povelje; ukaz psu|; Na ~e |vstani(te)|; poud. ~e na iks |po obliki podobne črki x|; ptičje ~e; stol na treh ~ah
2. poud.: nastaviti komu ~o |spotakniti ga|; spraviti se komu izpod nog |umakniti se, oditi|; ogledati si koga od nog do glave |vsega|; stisniti rep med ~e |umakniti se, zbežati; vdati se, odnehati|; vzeti pot pod ~e |začeti iti, hoditi|; Celo mesto je bilo na ~ah |Vsi prebivalci mesta so bili vznemirjeni|; z eno ~o biti v grobu |biti star; biti pred smrtjo|; poud.: biti s kom na bojni ~i |sprt|; Tja še ni stopila človeška ~ |človek, ljudje|; imeti težke ~e |težko hoditi|; postaviti se na lastne ~e |osamosvojiti se|; vstati z levo ~o |biti nerazpoložen|; knj. pog. živeti na veliki ~i razkošno, razsipno
Pravopis
nósin nós -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ọ̑ ȗ) Kri mu teče iz ~u; obrisati si ~ |usekniti se|; poud.: Pes ima dober ~ |voh|; odrgnine na ~u avta |na sprednjem delu|; ladijski ~ |kljun, premec|; lonec z ~om |z dulcem|; vihati ~ nad čim |izražati nezadovoljstvo, nesoglašanje|; v vsako reč vtakniti svoj ~ |se vmešati|; odločiti se na vrat na ~ |nepričakovano, na hitro|; vleči koga za ~ |varati ga|; oditi z dolgim ~om |osramočen; ne da bi kaj dosegel|
Pravopis
od [poudarjeno òd] predl. z rod., nasprotnostni par je do
1. izhodiščni
a)
prostorski oditi ~ doma; Veter piha ~ vzhoda; pahniti vsiljivca ~ sebe; od kod, °odkod prihajate
b)
časovni ~ tistega prepira se nista več pozdravljala; ~ takrat ni nehal misliti nanjo
c)
količinski tovor ~ 130 kilogramov navzgor; prehoditi pot ~ doma do šole v dvajsetih minutah
2. razmejevalni, v zvezi z do
a)
prostorski ~ Celja do Žalca so dobre avtobusne zveze
b)
časovni delati ~ jutra do večera; ~ srede do sobote
c)
šteti ~ ena do sto; temperature ~ deset do petnajst stopinj
3. vršilski
a)
pohvaljen ~ učitelja; priznan ~ vseh
b)
dobiti ~ brata
4. izbirni eden ~ dijakov; najlepša ~ deklet izmed; Lepše ~ Urške bilo ni nobene kakor
5. določevalni ključ ~ vrat; nekdo ~ naših; rana ~ noža; knj. pog. Trgovina je ~ rok oddaljena; neknj. pog. avto (~) novega soseda; Ruta je °~ matere materina
6. vzročnostni tresti se ~ jeze; ~ vročine se je bliskalo; hirati ~ žalosti
7. merni, poud.: ~ srca se smejati |prisrčno|; ~ sile zanimiv |zelo|; dati vse ~ sebe |zelo se potruditi|
8. načinovni To je naredil sam ~ sebe
9. vezljivostni s težavo se odtrgati ~ doma; odvrniti nesrečo ~ hiše; star.: pripovedovati ~ svoje sreče o svoji sreči; povest ~ jare kače o jari kači
Pravopis
od.. [poudarjeno òd] predp.; pred c, č varianta o..3
I. izpredložna glag.
1. 'odmikanje' odíti, odsmúčati, odletéti, odhitéti, odríniti, odváditi
2. 'odvzemanje' odbrúsiti, odrézati, odbíti; odtočíti; ocedíti
3. 'dokončevanje' odigráti, odpéti; očéditi
4. 'razveljavitev' odlépiti, odpečátiti, odpráviti
5. 'odzivanje' odgovoríti, odvrníti, odpisáti, odzváti se
II. izpredložna imenska odstótek, odróčen, odsében, odkàr, odkléj, odsléj, odspôdaj, odsprédaj, odzdôlaj, odzádaj, odzúnaj
III. izpodstavna odhòd, odbítek, odbòr, oddájanje, odhóden, odbíten, odméven, odbégel
Pravopis
odbrusíti1 in odbrúsiti -im dov. odbrúšenje; drugo gl. brusiti1 (í/ȋ/ú ú) kaj ~ konico
odbrusíti jo in odbrúsiti jo -im jo (í/ȋ/ú ú) knj. pog., poud. |iti, oditi|: Ko je to slišal, jo je hitro odbrusil
Pravopis
odcapljáti -ám dov.; drugo gl. capljati (á ȃ) manjš., poud. ~ za materjo |nerodno oditi|; slabš. ~ domov |oditi|
Pravopis
oddivjáti -ám dov. oddivjánje; drugo gl. divjati (á ȃ) Konji so oddivjali iz hleva; poud. ~ iz hiše |hitro oditi|
Pravopis
odfrléti -ím dov. odfrlênje; drugo gl. frleti (ẹ́ í) Listi so odfrleli po zraku; poud. ~ iz sobe |hitro oditi|
Pravopis
odgúgati se -am se tudi odgúgati se -ljem se dov. -aj se -ajte se tudi -i se -ite se; odgúganje (ú; ȗ; ú; ȗ) Ladja se je odgugala od brega |gugaje se odpeljala|; ~ ~ iz gostilne |gugaje se oditi|
Pravopis
odíti -ídem dov. -i -ite; odšèl -šlà -ò tudi -ó; (-ít/-ìt) (í) ~ domov; ~ v trgovino nakupovat; knj. pog. ~ po francosko brez slovesa; olepš. ~ za zmeraj |umreti|; ~ v pokoj upokojiti se; oditi komu/čemu poud. Kazen ti ne ~e |zagotovo boš kaznovan|
Pravopis
odklatíti in odklátiti -im tudi odklátiti -im dov. odklátenje; drugo gl. klatiti (í/ȋ/á á; á) kaj ~ jabolko sklatiti
odklatíti se in odklátiti se -im se tudi odklátiti se -im se (í/ȋ/á á; á) slabš. ~ ~ po svetu |oditi, odpraviti se|
Pravopis
odklopotáti -ám in odklopotáti -óčem dov. odklopotánje; drugo gl. klopotati (á ȃ; á ọ́) poud. ~ iz hiše v prevelikih coklah |ropotaje oditi|
Pravopis
odkolovrátiti -im dov. odkolovrátenje (á ȃ) poud. ~ iz gostilne |nerodno, okorno oditi|
Pravopis
odkoráčiti -im dov. odkoráčenje (á ȃ) poud. ~ iz sobe |počasi, lenobno oditi|
Pravopis
odkorákati -am dov. odkorákanje (ȃ) ~ izpred vojašnice; poud. ~ iz dvorane |oditi|
Pravopis
odkotalíti -ím dov. odkotálil -íla, nam. odkotalít/odkotalìt; odkotaljênje; drugo gl. kotaliti (í/ȋ í) kaj ~ kolo
odkotalíti se -ím se (í/ȋ í) Sodi so se odkotalili po bregu; slabš. ~ ~ skozi vrata |počasi, nerodno oditi|
Pravopis
odkrásti se -krádem se dov., nam. odkràst se; drugo gl. krasti (á ȃ) poud. po prstih se odkrasti iz hiše |skrivaj, pritajeno oditi|
Število zadetkov: 193