Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
artroskopíja artroskopíje samostalnik ženskega spola [artroskopíja]
    1. iz medicine pregled notranjosti sklepa s posebnim instrumentom, navadno skupaj z operacijo
      1.1. veda o takem pregledovanju
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Arthroskopie, angl. arthroscopy, frc. arthroscopie, kar je zloženo iz gr. árthron ‛sklep’ + gr. skopía ‛opazovanje’
Celotno geslo eSSKJ
bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica]
    1. mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma
      1.1. ekspresivno starejša ženska
      1.2. ekspresivno skrbna, sočutna ženska
      1.3. ekspresivno ženska, ki na kakem področju deluje dlje od drugih ali je od njih starejša
      1.4. navadno v množini, ekspresivno izkušena, modra ženska, ki na določenem področju, zlasti v kulinariki, gospodinjstvu, soustvarja, sooblikuje tradicijo; SINONIMI: neformalno, primorsko, ekspresivno nona
    2. ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov
    3. manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; primerjaj lat. Blennioidei
FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete.
ETIMOLOGIJA: ↑baba
Celotno geslo eSSKJ
čudáški čudáška čudáško pridevnik [čudáški]
    1. ki se v nazoru, vedenju, videzu zelo razlikuje od drugih ali se mu to pripisuje
      1.1. ki kaže, izraža tako različnost
    2. ki se zelo razlikuje od običajnega, znanega
ETIMOLOGIJA: ↑čudak
Celotno geslo eSSKJ
péš prislov [péš]
    1. brez prevoznega sredstva, s hojo; SINONIMI: neformalno pešak
    2. kot pridevnik ki je v zvezi s premikanjem peš 1.
    3. manj formalno brez kompleksnejših elektronskih, tehničnih pripomočkov, orodij
FRAZEOLOGIJA: prostor, kamor gre še cesar peš, tja, kamor gre še cesar peš
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pěšь < pslov. *pěšь, tako kot litov. pė́sčias iz ide. *ped- ‛noga’, tako kot lat. pēs, gr. poús, stind. pad-, got. fōtus, nem. Fuß, angl. foot - več ...
Celotno geslo eSSKJ
pocedíti se pocedím se dovršni glagol [pocedíti se]
    1. steči v manjši količini, navadno počasi
    2. ekspresivno priti, pojaviti se od kod
FRAZEOLOGIJA: pocediti sline (komu), pocediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), pocediti skozi zobe, pocediti jo
ETIMOLOGIJA: ↑cediti
Celotno geslo eSSKJ
prásec prásca samostalnik moškega spola [prásəc]
    1. neformalno prašič; SINONIMI: neformalno prase, ekspresivno pujs
    2. neformalno, slabšalno kdor je umazan, zanikrn ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno prašič, slabšalno pujs
    3. neformalno, slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno prašič, slabšalno pujs
FRAZEOLOGIJA: kot prasec, Prekleti prasec!
ETIMOLOGIJA: ↑prase
Celotno geslo eSSKJ
spízditi spízdim dovršni glagol [spízditi]
    1. vulgarno iti, uiti, zbežati
      1.1. navadno velelno, vulgarno oditi, izginiti
    2. vulgarno ukrasti, odvzeti
ETIMOLOGIJA: ↑pizditi
Celotno geslo eSSKJ
vlák vláka samostalnik moškega spola [wlák]
    navadno po železnih tirih vozeče vozilo iz med seboj povezanih vagonov, ki jih vleče lokomotiva
STALNE ZVEZE: cestni vlak, ekspresni vlak, hitri vlak, lebdeči vlak, magnetni vlak, muzejski vlak, oklepni vlak, oprtni vlak, spalni vlak, sprinterski vlak, šprinterski vlak, turistični vlak, vlak smrti, zeleni vlak
FRAZEOLOGIJA: kot ekspresni vlak, loviti zadnji vlak (za kaj), ujeti zadnji vlak (za kaj), vlak smrti, vreči se pod vlak, zadnji vlak (za kaj), zadnji vlak (za kaj) je odpeljal (komu), zamuditi vlak (za kaj)
ETIMOLOGIJA: kakor češ. vlak, hrv., srb., vlȃk, prvotno ‛vlečenje, vleka’, iz ↑vleči, kalk po nem. Zug ‛vlak’ iz ziehen ‛vleči’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
WC WC-ja; tudi vecé samostalnik moškega spola [vẹcé] in [vəcə̀]
    1. urejen zaprt prostor za opravljanje potrebe
      1.1. opravljanje potrebe
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. w. c., kratice za w(ater) c(loset) v prvotnem pomenu ‛majhen prostor z vodo’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
žívio; in žívijo; in žívjo medmet
    1. manj formalno uporablja se, ko govorec koga pozdravi, zlasti znanca
    2. kot samostalnik manj formalen pozdrav, zlasti znanca
    3. ekspresivno uporablja se, ko govorec kaj pozdravi, sprejme z radostjo, zanosom
    4. starinsko uporablja se, ko govorec slovesno pozdravlja pomembno osebo
    5. kot samostalnik, starinsko slovesni pozdrav pomembne osebe
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. žȋvio, prvotno ‛bodi živ, naj živi’, iz ↑živeti - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
biró -ja m (ọ̑)
1. navadno s prilastkom pisarna, urad, poslovalnica: arhitekturni, inženirski, prepisni, projektivni, turistični, zavarovalni biro; izvršni, projektni biro / konstrukcijski biro tovarne; biro za informiranje, tisk / oditi iz biroja
2. polit., zlasti v komunističnih državah vodilni organ v organizaciji: izvoliti v biro kongresa; sestanek partijskega biroja
SSKJ²
bojíšče -a s (í)
kraj oboroženega spopada: oditi na bojišče; pasti na bojišču; poročila z bojišča; pren. v drugem delu šahovske partije se je bojišče preneslo na kraljevo krilo
SSKJ²
braníti in brániti -im nedov. (ī á)
1. odvračati napad: braniti most, prehod čez reko; ko je branil tovariša, je bil še sam ranjen; ekspr. braniti do zadnje kaplje krvi, na življenje in smrt; braniti z orožjem; hrabro, srdito braniti; ni napadal, ampak se je samo branil; posadka se ni mogla več braniti / telo se brani pred mikrobi
// varovati, ščititi: armada brani naše meje / votlina jih je branila pred dežjem in soncem / braniti čast, pravico
2. z dajalnikom preprečevati, ne dovoljevati: nihče ji ne more braniti, da ne bi tega storila / težke misli mi branijo spati; to je edina stvar, ki mi brani oditi / elipt.: žena mu brani pijačo; branili so ji (iti) na ples; starši so mu jo branili odsvetovali, da bi se poročil z njo
3. odvzemati, zmanjševati krivdo, zagovarjati: brani ga dober odvetnik; vsi so jo obsojali, samo ona jo je branila; obtoženec se brani s prostosti
// dokazovati pravilnost ideje, mnenja: trdovratno je branil svoje stališče; braniti kaj z dokazi
● ekspr. kar šel bom. Kdo ti brani? pojdi, če hočeš; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; publ. braniti naslov tekmovati za pravico do naslova, pridobljenega na prejšnjem tekmovanju
♦ šah. braniti figuro zavarovati; šol. braniti disertacijo pred komisijo zagovarjati disertacijo; šport. braniti vrata igrati v vratih, v golu
    braníti se in brániti se
    odklanjati, ne marati: otrok se brani zdravila / braniti se časti / hvalili so ga, on pa se je branil, češ da ni napravil nič posebnega; vzemi, kaj se braniš kakor kmečka nevesta v zadregi; zelo
    // upirati se, zoperstavljati se: sklonil se je k nji in jo poljubil. Ni se branila; star. težko se je branil silnim prošnjam
    ●     domače potice se nikoli ne branim imam jo rad; brani se izročiti ključe noče jih izročiti; ekspr. na vse kriplje, z vsemi štirimi se je branil iti zelo; dražili so jo, da ima fanta, a se je branila, da ne govorila, zatrjevala
    branèč -éča -e:
    padel je, braneč svobodo
    bránjen -a -o:
    letala so napadla najmanj branjeno pristanišče; šport. žarg. dobro branjena žoga
SSKJ²
brez predl., z rodilnikom
1. za izražanje odsotnosti, manjkanja koga ali česa: biti brez dela; umrl je brez oporoke; brez potrebe se razburjaš; izginiti brez sledu; otrok je brez staršev; posestvo brez dolga; meso brez kosti; letalo brez pilota; človek brez vesti / sam brez kake priče, brez vsake priče; nar. brez nobenega vzroka brez kakršnegakoli vzroka; evfem. pot ni brez nevarnosti je nevarna; evfem. trudi se, ne brez uspeha z uspehom; publ. ukrepali so brezkompromisno in brez ozira na žrtve ne glede na žrtve; elipt.: mož ima denar, o, ni brez; pog. čaj brez sam čaj
● ekspr. zdaj je brez dvoma prepozno prav gotovo; prišli so vsi brez izjeme prav vsi; pog. plačal je brez nadaljnjega ni se obotavljal plačati; ekspr. brez števila ljudi zelo mnogo; pog. ta denar ti brez vsega posodim rad; ne da bi se obotavljal; ekspr. o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo nekaj je najbrž res; preg. brez dela ni jela
♦ ptt vzorec brez vrednosti
2. z glagolskim samostalnikom za izražanje dejstva, da se dejanje ni zgodilo: iti v kino brez dovoljenja; ubogati brez odlašanja; oditi brez pozdrava; prebiti noč brez spanja / neprav. vstopiš, brez da bi potrkal ne da bi potrkal
3. za izražanje pogoja, ki preprečuje nastop dejanja: brez knjig mu je dolgčas; brez njega bi ne mogla živeti
4. za izvzemanje: tudi brez tebe nas bo dovolj; imeli so deset jedi brez sadja in slaščic; polk je imel velike izgube, čez sto brez ranjencev in bolnikov ne vštevši ranjence in bolnike
5. star., zlasti s števnikom za izražanje dejstva, da manjka del do polnosti: mož jih ima že devetdeset brez dveh
SSKJ²
brúhniti -em dov. (ú ȗ)
1. izvreči iz želodca: bruhniti pijačo iz sebe
// s kašljanjem izvreči kri iz pljuč: bolnik je bruhnil kri; pren., ekspr. bruhniti psovko; bruhnila je iz sebe vso prikrito mržnjo
2. s silo izvreči v velikih količinah: dimnik je bruhnil oblak dima; žaromet je bruhnil snop oranžne svetlobe
3. nepreh. s silo udariti na dan: voda bruhne iz razpok; pren. sovraštvo je bruhnilo na dan; brezoseb. nesramnež, je bruhnilo iz dekleta
4. ekspr., navadno v zvezi bruhniti v jok, smeh nenadoma glasno zajokati ali zasmejati se: bruhniti v jok, v solze; bruhniti v krohot, v smeh
5. nar. za kratko dobo iti, oditi kam: Če vam je všeč, pa bruhnem tja gôri in vam prinesem tisto reč (I. Tavčar)
SSKJ²
búhniti -em dov. (ú ȗ)
1. s silo in z zamolklim glasom udariti na dan: snop isker buhne iz dimnika; plamen buhne skozi odprtino; pren. togota je buhnila iz njega; brezoseb. molči, je buhnilo iz nje
// ekspr. s silo se zadeti ob kaj: veter je buhnil v okna
2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: buhniti v sobo; pren. vsa kri mu je buhnila v glavo
3. preh. s silo vreči: buhnil ji je vodo v obraz
● ekspr. buhniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se; ekspr. buhniti s kolom ob podnico močno udariti
SSKJ²
búšiti -im dov. (ú ȗ)
1. s silo in z zamolklim šumom udariti na dan: voda buši iz votline; pren. smeh buši iz njega; jeza buši na dan
2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: bušiti iz hiše; bušil je izza vogala; bušiti v sobo / bušiti pokonci; pren. kri buši v glavo
// s silo se zadeti ob kaj: val buši ob skalo; veter je bušil v nas / smrad buši v obraz
3. preh., ekspr. s silo vreči: bušil je vanj prgišče peska / bušiti vase kozarec vina; pren. bušil je vanjo psovko; razjezil se je in bušil vanje: Tepci
● ekspr. bušiti na obraz s silo pasti; ekspr. bušiti v smeh nenadoma glasno zasmejati se
SSKJ²
búškniti -em dov. (ú ȗ)
1. ekspr. s silo se zadeti ob kaj: val buškne ob skalo
2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: buškniti skozi vrata; pren. kri mu buškne v glavo
3. preh., ekspr. s silo vreči: zgrabil je škaf in bušknil vodo po tleh
4. preh. suniti, dregniti: bušknil ga je v hrbet
● ekspr. buškniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se
SSKJ²
búšniti -em dov. (ú ȗ)
1. s silo in z zamolklim šumom udariti na dan: plamen je bušnil iz strehe
2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: bušniti v sobo; pren. kri mu je bušnila v glavo
// s silo se zadeti ob kaj: veter mu je bušnil v obraz
● ekspr. bušniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se
SSKJ²
bútniti -em dov. (ú ȗ)
1. s silo se zadeti ob kaj: čoln butne ob breg; val butne v skalo; zravnal se je in butnil z glavo v strop
2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: butniti v sobo; pren. kri butne v glavo
3. s silo udariti na dan: para butne iz kotla; pren. jeza butne iz njega
4. preh., ekspr. s silo vreči: val butne ladjo ob greben; pog. ko pride iz šole, butne aktovko v kot
5. preh., pog. suniti, dregniti: butnila ga je s komolcem
● pog., ekspr. nič ne pomisli, kar butne hitro reče; ekspr. planil je v hišo in butnil: Požigajo naglo rekel; ekspr. butniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se; ekspr. spotaknil se je in butnil po tleh padel; ekspr. ker mu niso brž odprli, je butnil po vratih močno udaril
Število zadetkov: 727