Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]
    1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
      1.2. ki ni skaljen ali moten
      1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
      1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
      1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
      1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje
    2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi
      2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
      2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
    3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega
      3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
      3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
      3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov
    4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
    5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti
      5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
      5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
    6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve
      6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa
    7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
    8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire
    9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini
STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
kontêjner -ja m (ȇ)
1. velik prenosen kovinski zaboj za začasno bivanje, navadno v času dela na terenu, ob naravnih nesrečah ali za shranjevanje zlasti gradbenih orodij in naprav; zabojnik: bivalni kontejner; gradbeni kontejner na gradbišču avtoceste
2. navadno večji kovinski ali plastični zaboj za odlaganje odpadkov: odvreči časopis v kontejner za papir; plastični kontejnerji za recikliranje v obliki zvonov
3. velik zaboj za kombinirano prevažanje blaga na velike razdalje: prekladati kontejnerje; poslati blago v kontejnerjih
SSKJ²
odlagalíšče -a s (í)
prostor za odlaganje večjih količin materiala, navadno odvečnega: odvoz odpadkov, starega železa na odlagališče; javno odlagališče; odlagališče (za) smeti / ekspr. tudi morje je odlagališče za odpadke / odlagališče premoga, rude; jedrsko odlagališče prostor in naprave za odlaganje radioaktivnih odpadkov; pren., publ. jezik je odlagališče mnogih ostankov preteklosti
SSKJ²
zabójnik -a m (ọ̑)
1. velik zaboj za kombinirano prevažanje blaga na velike razdalje: prevažati blago v zabojnikih
2. velik prenosen kovinski zaboj za začasno bivanje, navadno v času dela na terenu, ob naravnih nesrečah ali za shranjevanje zlasti gradbenih orodij in naprav: v zabojnikih in prikolicah so nastanjeni ljudje, ki so v potresu izgubili domove / bivalni zabojnik; gradbeni zabojnik
3. navadno večji kovinski ali plastični zaboj za odlaganje odpadkov: posebni zabojniki za ločeno zbiranje steklenih in papirnih odpadkov; zabojnik za steklo / zabojnik za smeti

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
odláganje -a s
postopek, pri katerem se z nošenjem, vožnjo dela, da kaj kam pridepojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. deponiranje

Urbanistični terminološki slovar

Urbanizem
odlagalíšče odpádkov -a -- s
Urbanizem
régijski cénter za ravnánje z odpádki -ega -tra -- -- -- -- m

Geografski terminološki slovar

Geografija
deponíranje odpádkov -a -- s
Geografija
gospodínjski odpádki -ih -ov m
Geografija
komunálni odpádki -ih -ov m
Geografija
odlagalíšče odpádkov -a -- s

Terminološka svetovalnica

Terminološka
Recikliranje, večvrednostno recikliranje, manjvrednostno recikliranje
Ob angleškem terminu recycling (sln. recikliranje ) sta se v zadnjem času pojavila tudi termina upcycling in downcycling . Upcycling označuje predelavo odpadnih izdelkov ali materialov, pri kateri nastanejo izdelki ali materiali, ki so boljše kakovosti od izhodiščnih, downcycling pa predelavo odpadnih izdelkov ali materialov, pri kateri nastanejo izdelki ali materiali, ki so slabše kakovosti od izhodiščnih. Slovenska ustreznika nadcikliranje (za ang. upcycling ) in podcikliranje (za ang. downcycling ) se mi ne zdita ustrezna. Zanima me, ali so po vašem mnenju ustrezni naslednji termini: preokrožanje (za ang. recycling ) namesto termina recikliranje , nadokrožanje (za ang. upcycling ) in podokrožanje (za ang. downcycling ).
Število zadetkov: 12