Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
sovjét -a m (ẹ̑)
v Sovjetski zvezi, od 1917 do 1991 najvišji organ državne oblasti: voliti v sovjete; član sovjeta; odlok sovjeta / mestni, republiški, vaški sovjeti / Vrhovni sovjet Zveze sovjetskih socialističnih republik; Sovjet ljudskih komisarjev do 1946 najvišji izvršni in upravni organ državne oblasti
● publ. dežela, republika sovjetov Sovjetska zveza
// poslopje tega organa: trg pred mestnim sovjetom
♦ zgod. sovjet revolucionarni kolektivni organ v Rusiji leta 1905 in 1917; sovjet v nekaterih evropskih deželah revolucionarni organ po prvi svetovni vojni
Pravopis
uskladítven -a -o (ȋ)
uskladítveni -a -o (ȋ) ~ odlok
Jezikovna
Večbesedna stvarna lastna imena: občina

Prosil bi vas za nasvet glede rabe male/velike začetnice pri zapisu 'občina' ali 'mestna občina' v nazivu prostorskega akta.

Zanima me ali je pravilno Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Murska Sobota oz. Odlok o občinskem prostorskem načrtu mestne občine Murska Sobota. Kot občina je mišljeno ozemlje občine in ne ustanova.

Jezikovna
Velika ali mala začetnica pri zapisu zakonov, odlokov, pravilnikov in delovnih teles, komisij

Zanima me, kako se dejansko pravilno piše tale kratek stavek. Kaj je res z veliko in kaj z malo, torej uporaba besed zakon, odlok, pravilnik, statutarno-pravna komisija.

Primer namišljenega članka za občinsko glasilo:

Svetnice in svetniki Občinskega sveta Občine Domžale so razpravljali o Zakonu o nadomestilu stavbnega zemljišča, na katerega je dala Statutarno-pravna komisija ustrezne pripombe. Te je Odbor za družbene dejavnosti podprl z večino glasov, dodali pa so, da bodo podprli tudi predlagani Pravilnik o višini samega nadomestila.

Jezikovna
Velika začetnica pri zapisu odloka

Pri pripravi novega odloka me zanima pravilno navajanje velike začetnice, in sicer: Odlok o komunalnem prispevku za območje Mestne občine Novo mesto ali mestne občine Novo mesto.

SSKJ²
veljáva -e ž (ȃ)
1. pravna moč: zakon dobi, ohrani veljavo / odlok stopi v veljavo takoj začne veljati; prepoved ostane v veljavi / pravna, uradna veljava
2. kar je določeno z vplivom, ugledom koga ali česa zaradi določenega dejstva, lastnosti, ki se ceni, priznava: veljavo daje denar, položaj, poštenost; imeti, izgubiti veljavo pri ljudeh, v skupnosti; pridobiti veljavo, publ. na veljavi; družbena, pisateljska, politična veljava / javno mnenje dobiva vse večjo veljavo; njegova beseda ima pri njih veliko veljavo
3. v zvezi prihajati, priti do veljave postajati, postati zaradi učinka, uporabe cenjen, pomemben: železova ruda pride do veljave zlasti v bližini nahajališč premoga / glasba pride v akustičnem prostoru še bolj do veljave / dvom je prihajal vse bolj do veljave
4. ekon. denarni sistem kake države glede na določenost vrednosti denarne enote; valuta: reforma veljave / zlata veljava pri kateri je denarna enota vezana na vrednost zlata
● star. to je že ob veljavo ne velja več; se ne uporablja več; v veljavo je prišel nov vozni red začel je veljati; vstopnice ostanejo v veljavi za naslednjo predstavo ostanejo veljavne; ti znaki imajo mednarodno veljavo so mednarodno veljavni, upoštevani; publ. statistični podatki so kratkotrajne veljave veljajo kratek čas
Pravopis
veljáva -e ž, pojm. (ȃ) imeti ~o pri ljudeh; izgubiti ~o, publ. na ~i; pravna ~; Glasba pride do ~e v zvočnem prostoru; pravn. žarg. Odlok stopi v ~o takoj začne veljati; gosp. valuta
SSKJ²
vnášanje -a s (ȃ)
glagolnik od vnašati: odlok o vnašanju denarja v državo / vnašanje vojaških objektov v splošne zemljevide je prepovedano / vnašanje zastarelih nazorov
Prekmurski
vrédejnje -a s odredba, odlok: Nego poulek vredejnya i naravnanya Szolimana II. je primorana KOJ 1848, 81
Jezikovna
Zakaj je v kratici »covid-19« uporabljen vezaj?

Če pišemo kratice, naj v njih ne bi bilo znakov, ki ničesar ne povedo, ne pomagajo pri izgovarjavi, ni od njih nobene koristi. Zakaj ne zapišemo enostavneje covod19 in sklanjamo covida19?

Če so kratice velike črke, naj bi pred obrazilom bil vezaj, npr. TEŠ6, TEŠ-a6 - brez presledkov med črkami in številko (ali tudi covid-a19).

Če npr. številke s presledkom ločimo od črk, lahko znotraj stavkov kdaj pa kdaj pride do nejasnosti, kam številke spadajo.

Pravo
zakonodájni ákt -ega -a m
Jezikovna
Zapis besede »občina« z malo ali veliko začetnico

Vem, da je bilo o zapisovanju besede občina že nekaj napisanega, pa vendar sem večkrat v dvomih, kateri zapis je pravilen. Prosim za pomoč pri na naslednjih dveh primerih:

  • Finančni viri so problem večine občin, sploh Občine Izola, ki je 182. občina po velikosti v Sloveniji.
  • Dolgoletni nesprejem OPN odvrača morebitne vlagatelje in onemogoča razvoj degradiranih območij v občinah (kot je proučevani primer občine Izola).

SSKJ²
zavezováti -újem nedov. (á ȗ)
1. z vrvico, trakom ali z deloma česa delati vozel
a) da se kaj zapre, stisne: zavezovati mapo; zavezovati vreče; zavezovati si čevlje / zavezovati endivijo povezovati liste posamezne rastline, da postanejo belo rumene barve
b) da se zapre, pokrije odprtina česa: zavezovati kozarce z vloženim sadjem / zavezovati rano / zavezovati obsojencem oči
c) da ostane komu kaj na določenem mestu, v določenem položaju: zavezovati otroku slinček; zavezovati si kravato, predpasnik / zavezovati si ruto na zatilju, pod brado tako, da je vozel na zatilju, pod brado
// delati vozel, da ostane kaj na določenem mestu, v določenem položaju: zavezovati pas, vezalke / zavezovati vrv na vejo
2. z izjavo, predpisom delati koga dolžnega kaj storiti, delati: zavezoval je celo starše, da so o tem molčali
// s svojo vsebino delati koga dolžnega kaj storiti, delati: odlok zavezuje lastnike hiš, da očistijo sneg z ulice / publ. te zahteve nas zavezujejo h kvaliteti / moralno, pogodbeno koga zavezovati
    zavezováti se 
    z določeno izjavo se delati dolžnega kaj storiti, delati: zavezovati se z obljubami, s prisego; pisno se zavezovati / zavezovati se za preskrbo materiala / dov. zavezujem se, da bom tako ravnal
    zavezujóč -a -e:
    odhitela je, zavezujoč si spotoma ruto; zavezujoča merila; sam.: to ni vendar nič zavezujočega
Pravopis
zavezováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zavezovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ pas; ~ rano; ~ vreče; zavezovati koga/kaj Odlok jih ~uje, da očistijo sneg; zavezovati koga/kaj k/h čemu Prisega jih ~uje k molku; zavezovati komu/čemu kaj ~ otroku slinček
zavezováti se -újem se (á ȗ) ~ ~ z obljubami; zavezovati se za kaj ~ ~ ~ preskrbo; dov. ~ujem se, da bom tako ravnal
Celotno geslo Vezljivostni NG
zrèlzrél -éla -opridevnik
  1. ustrezen glede na kakovost, primeren za spravilo, razmnoževanje
    • kaj/kdo biti zrel kot kaj
    • , kaj biti zrel za kaj
  2. polno razvit, telesno in duševno
    • kdo biti zrel kot kdo/kaj
    • , kdo/kaj biti zrel za kaj
    • , kdo/kaj biti zrelejši od koga/česa
  3. izurjen, dovršen
    • kdo/kaj biti zrel kot kaj/kdo
    • , kdo/kaj biti zrel za kaj
Število zadetkov: 95