Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. splošna dajatev za kritje skupnih izdatkov javne uprave: izterjati, odmeriti, odpraviti davek; plačati, utajiti davke; pobirati, znižati davke; naložiti davke; občinski davek / prometni, vinski, zemljiški davek; davek od dohodka, od prometa; davek na dodano vrednost [DDV]; davek na dohodek, na promet; odmera, znižanje davka; biti prost davka; imeti tisoč evrov davka
♦ pravn. direktni ali neposredni davek od dohodkov in premoženja; indirektni ali posredni davek ki ga plača potrošnik ob nakupu blaga
2. ekspr. kar kdo stori, dá kot svoj delež za izpolnitev obveznosti: naši narodi so plačali svoj davek v krvi; pesnikov davek literarni modi / dolgo so plačevali davek zaostalosti trpeli posledice zaostalosti
● Turki so pobirali krvni davek jemali s seboj dečke iz osvojenih dežel; publ. krvni davek izgubljena življenja v vojni, v prometnih nesrečah
glagolnik od odmeriti: odmera izdelkov za prodajo / odmera davkov; odločba o davčni odmeri / odmera kazni
znesek, ki se določi kot približna vrednost za plačilo česa: odmera povprečnine