Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
análen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na anus: analna odprtina
SSKJ²
bífora -e ž (ȋ)
um. okenska odprtina, razdeljena s stebričkom na dva dela: romanska hiša z biforami
SSKJ²
céven -vna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na cev: cevni nastavek; cevni navoj, spoj; cevna odprtina; cevno koleno / cevni daljnovod za nafto; cevni sistem; cevni vod / cevna pločevina
♦ ptt cevna pošta naprava za dostavljanje pošiljk po cevi s stisnjenim zrakom; teh. cevni ključ orodje v obliki kratke cevi za odvijanje in privijanje matic in vijakov; cevni veznik kos cevi z navojem za vezanje dveh cevi
SSKJ²
čêpen -pna -o (ȇ)
pridevnik od čep čêpa: čepna luknja, odprtina
SSKJ²
dánji -a -e prid. (ā)
knjiž. ki je na dnu: danji deli globeli; danja odprtina
♦ geogr. danja voda talna voda na dnu doline
SSKJ²
dihálnica -e ž (ȃ)
nav. mn., zool. odprtina za sprejemanje zraka pri dihalih žuželk: skozi dihalnice prihaja zrak v zračnice
SSKJ²
dihálnik -a [tudi dihau̯nik] m (ȃ)
geogr. odprtina na kraškem površju, skozi katero se izmenjujeta jamski in zunanji zrak:
SSKJ²
dímen -mna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na dim: dimni kanal; dimna cev, odprtina; dimne naprave / proti nebu se valijo dimni oblaki / filtriranje dimnih plinov / knjiž. hiš ni bilo mogoče razločiti v dimni dalji zamegljeni, motni
♦ agr. dimni generator priprava za pridobivanje dima za prekajevanje mesa; etn. dimna kuhinja kuhinja, v kateri dim ni speljan v dimnik; črna kuhinja; voj. dimna bomba bomba, napolnjena s snovjo, ki po eksploziji z izgorevanjem daje velike količine dima za maskiranje; dimna zavesa ozek in dolg oblak dima ali umetne megle za maskiranje
SSKJ²
dotekálka -e ž (ȃ)
zool. odprtina za dotekanje vode k škrgam in prebavilom pri školjkah in plaščarjih:
SSKJ²
dúšek -ška m (ū)
1. star. požirek: po prvem dušku je nehal piti / pije v dolgih duških
2. zastar. vdih: z globokimi duški je vdihaval hladni jutranji zrak
// zrak, sapa: na stopnicah se je ustavljala in zajemala dušek; v prsih mu je vrelo, ni mogel do duška
3. zastar. odprtina, luknja za zračenje; dušnik: dušek v hlevu
// luknja, preduh: voda je iskala le duška, da se razlije po dolini / sod nima duška, odbij mu veho
● ekspr. dati duška svoji jezi, veselju sproščeno izraziti svojo jezo, veselje; izpiti, izprazniti kozarec na dušek, v dušku ne da bi se vmes oddahnil; prebrati roman na dušek zelo hitro; star. preklinja na vse duške zelo, hudo
SSKJ²
dušník -a m (í)
1. odprtina, luknja za zračenje: napraviti dušnike v oglarsko kopo; zamašiti dušnike v hlevu; dušnik v podmornici / dušniki v kaminu kanali, po katerih je speljan dim, da se zadrži čim več toplote
2. star. cevka, ki dovaja zrak iz grla v bronhije; sapnik, traheja: v dušniku mu grgra
SSKJ²
eksplozíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na eksplozijo: eksplozijski pritisk; eksplozijska temperatura / oddaljenost od eksplozijskega centra; eksplozijski lijak odprtina, nastala ob eksploziji
♦ strojn. eksplozijski motor motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo bencin ali plin; Ottov motor
    eksplozíjsko prisl.:
    eksplozijsko varna izvedba aparatov
SSKJ²
góbčen -čna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na gobec: gobčna odprtina / nizko ima zelo gobčno ženo klepetavo, jezikavo
SSKJ²
harlekín -a m (ȋ)
šaljiva gledališka oseba v obleki iz raznobarvnih krp: smeh harlekina / najlepša pustna maska je bil harlekin
// slabš. človek brez dostojanstva: politični harlekin
♦ gled. kratka nagubana zavesa, s katero se zvišuje ali znižuje odrska odprtina
SSKJ²
istêje istêj ž mn. (ē ȇ)
nar. odprtina pred kuriščem kmečke peči: iz peči je potegnila lonec v isteje / obesiti meso nad isteje / postaviti večerjo med isteje obok, stene te odprtine
SSKJ²
ístje ístij ž mn. (ī ȋ)
nar. odprtina pred kuriščem kmečke peči: nametala je polen v istje / istje so polne saj
SSKJ²
izhóden -dna -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na izhod: izhodna odprtina; izhodna vrata / izhodna kontrola
♦ elektr. izhodni signal signal na izhodu naprave; izhodna napetost napetost na izhodu naprave ali generatorja; rač. izhodna informacija množica vrednosti, ki jo računalnik po obdelavi izda; izhodna naprava ali enota naprava, ki posreduje uporabniku, drugim napravam podatke iz računalnika
2. iz katerega kaj izhaja, v katerem se kaj začne: četa se je vrnila na izhodni položaj; izhodna točka / izhodna postaja / nafta je za mnoge kemične izdelke izhodna snov / izhodna oblika bivališč prvotna
SSKJ²
izlésti -lézem dov. (ẹ́ ẹ̑)
priti iz česa, pomagajoč si z rokami in nogami: odprtina je bila ozka in bal se je, da ne bo mogel izlesti / dati cvetačo v slano vodo, da mrčes izleze / ličinka izleze iz jajčeca
    izlézel -zla -o:
    slana je uničila pravkar izlezli krompir; 
prim. zlesti
SSKJ²
izletálnica -e ž (ȃ)
agr. izletna odprtina: izletalnica v gnezdilni hišici
SSKJ²
izléten2 -tna -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na izletavanje: izletne možnosti za čebele / izletna odprtina odprtina, skozi katero ptice, žuželke izletavajo
Število zadetkov: 155