čeljust -i
samostalnik ženskega spola
RAZLIČICE IZTOČNICE: čelust, čeljust
USMERJEVALNA REKONSTRUKCIJA NAGLASA: če'lju:st -i FREKVENCA: 21 pojavitev v 6 delih
VIRI: KPo 1567, JPo 1578, DB 1578, DB 1584, MD 1592, MTh 1603
Deutſch. Back. Latinè. genae. Windiſch. zheluſt, lyze. Italicè. guancca, gota, galta MD 1592, A6b
Mandibula. Germ. ein Kinbacke. Sclau. Tzheluſti[!] MTh 1603, II,20
1. del glave, v katerem so vraščeni zobje; SODOBNA USTREZNICA: čeljust
kada ie [Samson] sheian bil, ie Boga proſſil, ta ie odperl na oſloui zheliuſti en ſob, da ie voda vun shniega tekla: to ie Samſon pil JPo 1578, I,108a
Letu ima pak tih Farieu prauda biti per tim Folki, inu per tih kir offruio, bodi Vole ali Ouze, de ſe Fariu da Plezhe inu obaduei zheluſti inu Vamp DB 1578, 164b
/ on [Gospodov duh] bo reskrupil Ajde, de k'nizhemer bodeo, inu bo folke s'eno usdo v'nyh zheluſtih ſem tèr tam gonil DB 1584, II,12b
preneseno Sambſon ie bil pobil tavshent Filiſteriov s'enim Oſlovim zheluſtiem. Inu kada ie en shlak sheian bil, ie Boga proſil, ta ie odpèrl na zheluſtiu en sob, da ie voda van tekla: to ie Sambſon pil inu ie ſpet ſe odveknil. Poméni, da ie Chriſtuſ ſkusi zheluſti inu predigarie, ſvoie préproſte Oſle, te Apoſtole veliku tavshent Iudov ter Aydov pobil KPo 1567, CXXXVIIIIb
2. odprtina na spodnjem delu obraza za sprejemanje hrane ter govorjenje in/ali votlina za njo; SODOBNA USTREZNICA: usta
Bucca. Germ. die höle des munds die man auffblasen kan. Sclav. zheluſti MTh 1603, I,184
OBLIKE: – ed. im.: čelust; →; – tož.: č | e/é (DB 1584, I,142a) | lust; – mest.: če | l/lj | usti; – dv. tož.: čelusti; – mn. im.: čelusti; – tož.: če | l/lj | usti; – mest.: čelustih
ZAČETNICA: mala