Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
hríbovec hríbovca samostalnik moškega spola [hríbovəc]
    1. kdor živi v hribovitem kraju ali je zlasti v otroštvu živel v takem kraju
    3. slabšalno neuglajen, neroden, omejen človek
ETIMOLOGIJA: ↑hrib

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
odróčen tudi odrôčen -čna -o prid. (ọ̄; ō)
1. ki je, se nahaja daleč od prometnih poti: to so odročni kraji; živeti na odročni kmetiji; biti premeščen v odročno vas; prometno odročen predel dežele / odročna ulica; njegove njive so odročne
2. pri vpreženi živini desni: odročni konj, vol
    odróčno tudi odrôčno
    1. prislov od odročen: odročno ležeči deli ozemlja
    2. v povedni rabi izraža neudobnost, nepripravnost dejanja: odročno je nositi vodo iz grape; s smiselnim osebkom v dajalniku odročno mi je hoditi iz Ljubljane tja; sam.: pognati odročnega

Slovenski pravopis

Pravopis
odróčno1 tudi odrôčno nač. prisl. (ọ́/ọ̑; ó/ȏ) ~ ležeči kraji
Pravopis
odróčno2 tudi odrôčno povdk. (ọ́/ọ̑; ó/ȏ) ~ je nositi vodo v hrib
Število zadetkov: 4