Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
brême -éna s (é ẹ́)
1. težek predmet, ki se nosi navadno na ramenih: naložiti si breme; nositi breme na plečih; odložiti, odvreči breme z ramen; opotekati se pod težo bremena / maksimalno dovoljeno breme za vozilo tovor / nar. breme dračja butara, sveženj
2. težava, skrb, nadloga: težko breme mu je padlo od srca; vsak mora nositi svoje breme / breme let, starosti
3. s prilastkom dolžnost, obveznost: odvzeti ženam gospodinjska bremena; država je prevzela nase breme plačevanja stroškov za vzdrževanje onemoglih
// nav. mn. dajatev, davščina: pritiskala so ga velika bremena; oprostili so kmeta tlake, desetine in drugih bremen; davčna bremena
● bila je v breme sosedom sosedje so skrbeli zanjo, so jo preživljali; pasti občini v breme živeti na stroške občine
♦ ekon. prispevki gredo v breme proračuna se plačujejo iz proračuna; fin. v breme leva stran, kolona v knjigovodskih kontih, kamor se vpisujejo obremenitve; knjižiti v breme; pravn. dokazno breme
Celotno geslo Pohlin
brsniti [bŕsniti bȓsnem] dovršni glagol

frcniti, brcniti, odvreči

Prekmurski
dòli sléjčti ~ -čem dov.
1. odvreči, odstraniti: Szlejcste doli lás KŠ 1754, 58; Sztároga csloveka ſztébe doli ſzlejczi BKM 1789, 237; Gvant doli ſzébe ſzlecsém BKM 1789, 393; pren. Szlejcste doli lás KŠ 1754, 58
2. razorožiti: Doli je ſzlejkao takáj poglavárſztva i obláſzti KŠ 1771, 607
dòli slèjčti se ~ -čem se sleči se: delavci szo sze na pôli zcêla doliszlekli KAJ 1870, 132; odpré ga i doli ſze ſzlicsé i notri idoucsi KŠ 1771, 261
Celotno geslo eSSKJ
kápa kápe samostalnik ženskega spola [kápa]
    1. pokrivalo brez krajcev, navadno mehko; SINONIMI: čepica
      1.1. temu pokrivalu podobna priprava ali del priprave
      1.2. ekspresivno kar spominja na tako pokrivalo, zlasti na vrhu gore, hriba; SINONIMI: ekspresivno pokrivalo
    2. ekspresivno kar se uporablja za pokrivanje sploh; SINONIMI: pokrivalo
STALNE ZVEZE: baseballska kapa, bejzbolska kapa, ledena kapa, polarna kapa, razdelilna kapa, škofovska kapa
FRAZEOLOGIJA: dati kapo dol pred kom, imeti ga pod kapo, imeti polno kapo koga, česa, kapo dol (pred kom, pred čim)
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Kappe) iz srlat. cappa ‛kapuca’ in ‛plašč s kapuco’, nejasnega izvora - več ...
SSKJ²
kontêjner -ja m (ȇ)
1. velik prenosen kovinski zaboj za začasno bivanje, navadno v času dela na terenu, ob naravnih nesrečah ali za shranjevanje zlasti gradbenih orodij in naprav; zabojnik: bivalni kontejner; gradbeni kontejner na gradbišču avtoceste
2. navadno večji kovinski ali plastični zaboj za odlaganje odpadkov: odvreči časopis v kontejner za papir; plastični kontejnerji za recikliranje v obliki zvonov
3. velik zaboj za kombinirano prevažanje blaga na velike razdalje: prekladati kontejnerje; poslati blago v kontejnerjih
Celotno geslo eSSKJ
korúza korúze samostalnik ženskega spola [korúza]
    1. kulturna rastlina z okroglim kolenčastim steblom, podolgovatimi zašiljenimi listi in velikimi storži z navadno rumenimi zrni; primerjaj lat. Zea mays; SINONIMI: neformalno, zahodno sirek
      1.1. zrna te rastline, zlasti kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: sladka koruza
FRAZEOLOGIJA: vreči puško v koruzo, živeti na koruzi, življenje na koruzi, Sanja svinja o koruzi.
ETIMOLOGIJA: < kukuruza, prevzeto prek hrv. kukùruz iz tur. kokoroz - več ...
Prekmurski
kràj odvr̀či ~ -vr̀žem dov. odvreči, zavreči: ſzvoj ſzád ſzkrivoma kraj od ſzébe odvr'zejo KŠ 1754, 38
SSKJ²
nèodvrgljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž. ki se ne sme odvreči, zavreči: kulturna dediščina je neodvrgljiva sestavina naroda
Pleteršnik
odduríti, -ím, vb. pf. von sich stoßen, verschmähen, Meg., Dict., Svet. (Rok.); grehe ostaviti i odduriti, kajk.-Valj. (Rad); odvreči i o. kaj, kajk.-Valj. (Rad); laž zavržem i oddurim, ogr.-Valj. (Rad); (piše se navadno: oduriti).
Celotno geslo Kostelski
odleči ► ˈoːdleč ȯdˈlẹːžen dov.
Celotno geslo Kostelski
odložiti ► ȯdˈloːžėt -ˈlȯžiːn dov.
SSKJ²
odmèt -éta m (ȅ ẹ́)
glagolnik od odvreči ali odmetati: odmet bombe; zaznamovati mesto za odmet
● publ. kar je slabega, gre v odmet se zavrže; publ. ta papir še ni za odmet je še uporaben
Pleteršnik
odmétati, -mę́čem, I. vb. pf. das Wegwerfen beenden, (der Reihe nach) wegwerfen; vse je odmetal od sebe; — II. odmẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem vb. impf. ad odvreči; wegwerfen, verwerfen; malovredne ribe odmetajo, Ravn.; obsodila je moje življenje, zato me odmeta, Jurč.
Pleteršnik
odmetováti, -ȗjem, vb. impf. ad odvreči; wegwerfen, verwerfen.
Prekmurski
odvr̀čti -vr̀žem dov. odvreči, zavreči: Dabi nyé vrejmen odvrcſti mogo BKM 1789, 258; Da tebé naj neodvr'zem KAJ 1848, 198; cſi me ti odvr'ses KM 1783, 145; Bôg szam ga odvr'ze KAJ 1848; Goszpôd národa neodvr'ze TA 1848, 78; da ſze ne oſzramotimo, niti ne odvr'zemo KŠ 1771, 847; csi Bogá odvr'zemo KŠ 1754, 19; ſzvoj ſzad kraj odvr'zejo KŠ 1754, 38; ali nouga tvoja tebé ſzpáka: odſzejkaj jo, i odvrzijo od tébe KŠ 1771, 58; ne odverzi tvoih rok dela SM 1747, 59; Ne odvrzi me KŠ 1754, 254; Ne odvrzi náſz od tébe vö ſztvoje miloſcse BKM 1789, 346; Ne odvrzi me od tvojega licza KM 1783, 49; odvrzmo záto ta dela kmicze BKM 1789, 478; 'saloſzt od-ſzébe od-vr'si SŠ 1796, 78; csesztô szem te odvrgao KAJ 1848, 143; odvrgao je je na dale bole zvidávajoucsi od té pouti BKM 1789, 417; odvrzte hüdo cſinejnye KŠ 1754, 210; Boug je tve grejhe odvrgao SM 1747, 250; nego ſzo ga odvrgli i obrnoli ſzo ſze vu Egyptom BKM 1789, 362; Májo pa ſzoudbo, kaj ſzo to prvo vöro odvrgle BKM 1789, 640; Boug je Angyele naveke odvrgao KMK 1780, 10
odvèrgovši -a -e ko je odvrgel: kaibiſze mi inoſze leprai vnyem ſzamom procs odvergovſi vſzega ſztvorjenyá vüpazen, vüpali TF 1715, 13
odvr̀ženi -a -o odvržen, zavržen: odvr'zen szem od ôcsi tvoji TA 1848, 24; Jeli ſzo na veke i lidjé odvr'seni od Bogá KMK 1780, 11
SSKJ²
odvréči -vŕžem dov., odvŕzi odvŕzite in odvrzíte; odvŕgel odvŕgla (ẹ́ ȓ)
1. z metom narediti, da kaj preneha biti pri osebku: odvreči cigaretni ogorek, prazno steklenico, škatlo / odvreči breme s pleč / letala so odvrgla bombe spustila / ekspr. vojaki so odvrgli orožje so se razorožili; niso se hoteli več bojevati; pren. v hipu je odvrgel vso dostojanstvenost
// izločiti kot neuporabno: odvreči stare igrače; ko se bo stroj pokvaril, ga bodo odvrgli
2. z metom spraviti kam: helikopter jim je odvrgel opremo v taborišče; letalo je odvrglo vojakom municijo in orožje / padalce so odvrgli na osvobojeno ozemlje
3. postati revnejši, siromašnejši za kako stvar; izgubiti: drevesa so že odvrgla listje; ta rastlina odvrže liste, če jo preveč zalivamo / jelen odvrže rogovje jelenu odpade rogovje; rak odvrže oklep se levi
● ekspr. nekaj se jim je zameril, zato so ga odvrgli izločili, izključili iz svoje sredine; ekspr. ljudje še niso odvrgli stare kože se še niso spremenili
    odvŕžen -a -o:
    odvrženi predmeti; odvrženo orožje se razdeli borcem
Pravopis
odvréči -vŕžem dov.; drugo gl. vreči (ẹ́ ȓ) kaj ~ cigaretni ogorek; odvreči komu kaj Helikopter jim je odvrgel pomoč
Celotno geslo Sinonimni
odvréči -vŕžem dov.
kaj z metom narediti, da kaj preneha biti pri osebku
SINONIMI:
pog. vreči proč, pog. vreči stran, star. vreči vkraj
GLEJ ŠE SINONIM: zavreči
GLEJ ŠE: razorožiti se
Pleteršnik
odvrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. 1) wegwerfen: prosjak je odvrgel palico, Levst. (Zb. sp.); verwerfen, Mur., Cig., Guts. (Res.), Jsvkr.; o. sodnika, Dict.; zakaj si me odvrgel, o Gospod! Burg.; ausmerzen, scartieren, Cig.; — 2) o. se, ausarten, Gor.-M.; — abtrünnig werden, Dict.; o. se koga, Krelj, C.
Besedje16
odvreči glag. dov. ♦ P: 10 (TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595; (odvreči/od vreči) glag. dov. ♦ P: 1 (TT 1577)
Število zadetkov: 47