Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
presúnjati -am nedov. (úknjiž.
1. vzbujati močen čustveni odziv, zlasti
a) sočutje, žalost: njen molk ga je bolj presunjal kot njen jok
b) občudovanje: njegove stvaritve nas presunjajo
2. prevzemati, obhajati: kakšna čustva so jo presunjala, ko je to gledala / ljubezen, ki presunja dva mlada človeka
    presunjajóč -a -e:
    proseč in presunjajoč pogled; srce presunjajoče klicanje na pomoč
SSKJ²
presunljív -a -o prid. (ī í)
1. ki vzbuja močen čustveni odziv, zlasti
a) sočutje, žalost: presunljiv prizor; presunljivo ihtenje
b) ekspr. občudovanje: spoznal sem lepo, presunljivo severno deželo
2. ekspr. predirljiv: pevke so pele s presunljivim glasom; presunljiv krik; presunljivi zvoki sirene; zaslišal se je presunljiv žvižg / uprl je vanjo svoj presunljivi pogled
● 
iron. to je že kar presunljiva naivnost zelo velika
    presunljívo prisl.:
    presunljivo jokati; presunljivo piskati, zakričati; presunljivo pogledati; iron. ta motiv ni presunljivo nov
SSKJ²
pretrès -ésa m (ȅ ẹ́)
1. zelo močen čustveni odziv zaradi zlasti negativnega doživetja: doživeti pretres; to razočaranje je povzročilo v njem pretres; opomoči si od pretresa / čustveni, duševni, živčni pretres
2. glagolnik od pretresti: pretres žita v vreče / pretres načrta, predlogov; kratek pretres pomenov manj znanih besed / kritičen pretres umetnine / dati, vzeti kaj v pretres
 
med. pretres možganov funkcijska prizadetost možganov zaradi udarca, padca
3. nav. ekspr. kar ima za posledico bistvene spremembe: to je bil odločilen reorganizacijski pretres; doba velikih družbenih pretresov / potekati brez pretresov / njena ljubezen je doživljala pretrese
SSKJ²
pretrésati -am nedov. (ẹ́)
1. spravljati kaj sipkega, drobnega v drugo posodo: pretresati krompir v gajbe; pretresa moko v manjšo vrečo
2. vsestransko proučevati, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve: pretresati dokaze; pretresati predloge za izboljšanje česa / njegovi romani kritično pretresajo politična in družbena vprašanja / na sejah so pretresali tekoče probleme so se pogovarjali o njih
3. vzbujati močen čustveni odziv, zlasti sočutje, žalost: taki dogodki človeka pretresajo / žalostni spomini ji pretresajo srce / Prešernove pesmi bralca pretresajo vzbujajo v njem občudovanje
4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: državo so pretresali notranji boji, hude krize; svet pretresajo državljanske vojne / pretresali so ga dvomi; veselje, žalost pretresa njeno srce
5. ekspr. biti, pojavljati se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: grom pretresa dolino; kriki pretresajo zrak; streljanje pretresa temo
● 
ekspr. mraz mi pretresa kosti zelo me zebe; star. mrzlica ga je pretresala tresla; star. ude mu pretresa strah zelo se boji
    pretresajóč -a -e:
    svet pretresajoče krize
SSKJ²
pretresljáj -a m (ȃ)
1. knjiž. tresljaj, sunek: varovati svetilko pred pretresljaji
2. knjiž. močen čustveni odziv zaradi zlasti negativnega doživetja: duševni pretresljaji
3. ekspr. kar ima za posledico spremembe: v tovarni so preživeli leto brez večjih pretresljajev
SSKJ²
pretresljív -a -o prid., pretresljívejši (ī í)
ki vzbuja močen čustveni odziv, zlasti
a) sočutje, žalost: pretresljivi dogodki; njen jok je bil pretresljiv; ekspr. do solz pretresljiv prizor; to je ena najpretresljivejših izpovedi; pretresljiva zgodba
b) ekspr. občudovanje: prevzela ga je pretresljiva lepota morja, gor
// ekspr. zelo velik: to so pretresljivi zneski; delal je s pretresljivo vnemo
    pretresljívo prisl.:
    pretresljivo jokati; pretresljivo opisati nesrečo
     
    ekspr. dečka sta si pretresljivo podobna zelo; iron. to ni ravno pretresljivo novo zelo; sam.: to ni nič pretresljivega
SSKJ²
pretrésti -trésem dov., pretrésite in pretresíte; nam. pretrést in pretrèst (ẹ́)
1. spraviti kaj sipkega, drobnega v drugo posodo: pretresti krompir v gajbo; pretresti moko v vrečko / pretresti vročo mezgo v kozarce
2. s tresenjem narediti, povzročiti, da se kaka snov kje bolj enakomerno porazdeli: pred uporabo je treba zdravilo dobro pretresti / pretresti steklenico / pretresti blazino zrahljati
// s tresenjem povzročiti, da kaj ni več trdno: sunek je pretresel hiše
3. vsestransko proučiti, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve: pretresti načrt programa; pretresti predloge; sklep naj se še enkrat pretrese / komisija je delo kritično pretresla / ta problem bi rad z njo še pretresel se o njem pogovoril
4. vzbuditi močen čustveni odziv, zlasti
a) sočutje, žalost: njene besede so ga pretresle; ta nesreča, smrt je pretresla vse; ekspr. njen jok jih je pretresel do dna duše, srca, do kosti; brezoseb. pretreslo ga je, ko je to slišal
b) občudovanje: veličastnost gor ga je pretresla / taka ljubezen jo je pretresla
● 
ekspr. ta dogodek je pretresel gledališče v temeljih povzročil velike spremembe; ekspr. če ga dobim, mu bom pretresel kosti zelo ga bom natepel, pretepel; ekspr. grom je pretresel ozračje zelo je zagrmelo; ekspr. stanovanje so mu pretresli, njega pa zaprli temeljito preiskali, pregledali; ekspr. na kamniti cesti nas je dobro pretreslo utrujeni smo od tresenja pri vožnji po njej; ekspr. pri plesu se bodo gostje vsaj malo pretresli razgibali
    pretrésen -a -o:
    globoko pretreseni gledalci; pretresena od te misli, je odšla; žito je že pretreseno
     
    pretresen do solz zelo, močno
SSKJ²
prevzémati -am nedov. (ẹ̑)
1. začenjati imeti, kar je komu namenjeno: v skladišču prevzema blago; prevzemati les; pokojnino prevzema tudi za soseda
// začenjati imeti, kar ima tudi kdo drug: prevzemati besede iz drugih jezikov; počasi so prevzemali njihove navade; iz občudovanja prevzema tudi slog njegovega pisanja
2. opravljati uradni postopek ob začetku opravljanja kake funkcije: danes prevzema tajniške posle
// začenjati opravljati kako funkcijo, dejavnost: prevzemati delo, popravila; rad prevzema funkcije; polagoma sam prevzema vodstvo / rad prevzema komične vloge
3. z dajalnikom povzročati, da kdo česa ne dobi, nima več: novi hotel jim prevzema goste
4. vzbujati močen čustveni odziv, zlasti
a) sočutje, žalost: jok žensk in otrok ga je prevzemal; njen obup ga prevzema
b) občudovanje: sončni zahod je vse prevzemal
c) vnemo: znanstveno delo ga zelo prevzema
5. biti, obstajati kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: groza in strah sta jo prevzemala tiste ure; vsa leta ga je prevzemalo sovraštvo / take misli so ga prevzemale, kadar je bil sam
// z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: začel ga je prevzemati dvom; polagoma ga prevzema utrujenost
● 
ekspr. prevzemam krivdo, odgovornost pripravljen sem sprejeti (vse) posledice svoje ali tuje krivde; prevzemati (plesalke) med plesom prositi za ples plesalke, ki že s kom plešejo
    prevzémati se 
    postajati prevzeten, ošaben: zaradi uspehov se je začel prevzemati
    prevzemajóč -a -e:
    prevzemajoč material, se je ponesrečil; ideje, prevzemajoče mladino
SSKJ²
prevzéti -vzámem dov., prevzêmi prevzemíte; prevzél; nam. prevzét in prevzèt (ẹ́ á)
1. začeti imeti, kar je komu namenjeno: prevzeti blago, material; prevzeti pismo za soseda; zaboj je prevzel v skladišču / ladja prevzame tovor
// začeti imeti, kar ima tudi kdo drug: prevzeti besedo iz tujega jezika; priseljenci so kmalu prevzeli njihov jezik in kulturo; prevzeti mišljenje, navade koga
// začeti skrbeti za koga: po hčerini smrti je otroke prevzela njena mati; ponesrečenca je po prevozu v bolnišnico prevzel zdravnik / pritekel je služabnik in prevzel konja
2. opraviti uradni postopek ob začetku opravljanja kake funkcije: bili smo navzoči, ko je prevzel posle
// začeti opravljati kako funkcijo, dejavnost: kdo bo prevzel to delo; prevzeti dolžnosti, gospodinjstvo, naloge; prevzel je novo funkcijo; prevzeti obveznosti po kom, za kom; prevzeti stražo / prevzeti pokroviteljstvo nad kongresom; prevzeti vlogo Jermana / prevzeti delavnico po očetu; prevzeti grunt postati njegov gospodar
3. z dajalnikom povzročiti, da kdo česa ne dobi, nima več: prijateljica ji je prevzela fanta
4. vzbuditi močen čustveni odziv, zlasti
a) sočutje, žalost: sinova bolečina jo je prevzela; njen jok ga je prevzel; brezoseb. zelo ga je prevzelo, ko je izvedel za nesrečo
b) občudovanje: ta igra gledalce prevzame; njena ljubkost ga je prevzela; skalnati vrhovi so jih prevzeli
c) vnemo: raziskovalno delo ga je prevzelo, da ni mislil na nič drugega
// zelo vplivati na počutje: vino jih je prevzelo; oster zrak ga je prevzel
5. z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: dvom, groza, strah, žalost prevzame koga; nenadoma ga je prevzelo kesanje; prevzela jih je omotica postali so omotični
● 
ekspr. dekle ga je vsega prevzelo začutil je veliko ljubezensko naklonjenost do nje; nar. ta dišava v jedi vse prevzame ima močnejši okus, vonj kot druge dišave v njej; ekspr. do zdaj mu nobena ženska ni prevzela srca nobene ženske ni ljubil; knjiž. zdaj je prevzel besedo oče začel govoriti za kom; ekspr. prevzeti krivdo, odgovornost biti pripravljen sprejeti (vse) posledice svoje ali tuje krivde; publ. oblast je prevzela vojska v državi je nastopila vojaška vlada; publ. za atentat je prevzela odgovornost neka teroristična organizacija izjavila je, da je organizirala, izvedla atentat; prevzeti (plesalko) med plesom prositi za ples plesalko, ki že s kom pleše; publ. na igrišču so zdaj prevzeli pobudo gostje so postali uspešnejši; ko je učitelj zbolel, je kolegica prevzela pouk začela poučevati razred, postala razredničarka
♦ 
igr. prevzeti soigralcu vzetek; šport. prevzeti štafetno palico sprejeti jo na določenem mestu od prejšnjega udeleženca štafete
    prevzéti se 
    postati prevzeten, ošaben: preveč so jo hvalili, pa se je prevzela; bil je najboljši dijak, vendar se ni prevzel; slaven človek se rad prevzame
    prevzét -a -o:
    iz drugih jezikov prevzete besede; prevzete dolžnosti, funkcije; biti prevzet od dela, novih idej; prevzet od strahu
SSKJ²
prótiizjáva -e ž (ọ̑-ȃ)
izjava kot odziv na nasprotujočo izjavo: politik, publicist je napovedal protiizjavo; odgovoriti komu s prepričljivo protiizjavo
SSKJ²
prótiponúdba -e ž (ọ̑-ȗ)
ponudba kot odziv na že obstoječo, navadno konkurenčno: dati, dobiti, najaviti, poslati, pripraviti protiponudbo; odgovoriti s protiponudbo ponudba in protiponudba / prevzemna protiponudba; protiponudba za nakup delnic
SSKJ²
prótitúmorski -a -o prid. (ọ̑-ū)
ki deluje proti tumorjem: protitumorske spojine; protitumorsko zdravilo / protitumorski imunski odziv / protitumorski učinek; protitumorska učinkovitost
SSKJ²
razvnémati -am nedov. (ẹ̑)
1. povzročati, da kaj močneje gori: veter je razvnemal ogenj; požar se razvnema / razvnemati žerjavico
2. nav. ekspr. delati, povzročati, da se kaj pojavi z veliko silo, intenzivnostjo: razvnemati prepir; boji se na novo razvnemajo / razvnemati ljubezen, maščevalnost, radovednost; njen ples mu je razvnemal strast / razvnemati domišljijo
3. ekspr. vzbujati močen, navadno pozitiven čustveni odziv: igralci so razvnemali občinstvo; pesem ga je začela razvnemati; poslušalci so se vedno bolj razvnemali / ne razvnemaj se po nepotrebnem ne razburjaj se
4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža obstajanje stanja, kot ga določa samostalnik: razvnema ga ljubezen, maščevalnost
● 
ekspr. vino jih razvnema zaradi popitega vina postajajo bolj živahni, zgovorni
    razvnemajóč -a -e:
    prisluhniti razvnemajoči se debati
SSKJ²
razvnéti -vnámem dov., razvnêmi razvnemíte; razvnél; nam. razvnét in razvnèt (ẹ́ á)
1. povzročiti, da kaj močneje gori: veter je ogenj znova razvnel; požar so pogasili, preden se je razvnel / razvneti žerjavico
2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da se kaj pojavi z veliko silo, intenzivnostjo: razvneti prepir; boji so se znova razvneli / razvneti hrepenenje, ljubezen; medved je razvnel njegovo lovsko strast; med njimi se je razvnelo sovraštvo / razvneti domišljijo
3. ekspr. vzbuditi močen, navadno pozitiven čustveni odziv: govornik je razvnel občinstvo; pesem jih je razvnela; ob tej novici se je zelo razvnel / hitro se razvname razburi / razvneti materino srce
● 
ekspr. vino ga je že malo razvnelo zaradi popitega vina je postal bolj živahen, zgovoren; ekspr. razvnela je vse njegove čute zelo ga je čutno vznemirila; ekspr. razvneti dekletu srce vzbuditi v njem naklonjenost, ljubezen
    razvnét -a -o:
    razvneti glasovi so kričali; pripovedoval je ves razvnet; prisl.: razvneto govoriti
SSKJ²
razžgáti -žgèm dov., razžgál (á ȅnav. ekspr.
1. z vročino poškodovati, uničiti: sonce jim je razžgalo kožo / pijača mu je razžgala grlo
2. povzročiti, da kaj nastopi z veliko silo, intenzivnostjo: razžgati ljubosumnost, sovraštvo
// vzbuditi močen čustveni odziv: njena lepota mu je razžgala dušo / razžgati komu kri
    razžgáti se 
    razgoreti se, razžareti se: žerjavica se je razžgala v plamen
    razžgán -a -o:
    razžgana koža; od hiše je ostalo samo razžgano zidovje
SSKJ²
razžígati -am nedov. (ī ȋnav. ekspr.
1. z vročino uničevati: ogenj razžiga opeko / pijača mu je razžigala grlo
2. povzročati, da kaj nastopi z veliko silo, intenzivnostjo: razžigati ljubezen, strast
// vzbujati močen čustveni odziv: njena lepota ga je razžigala
● 
ekspr. to ji znova razžiga stare rane povzroča velike (duševne) bolečine
SSKJ²
resonánca -e ž (ȃ)
1. fiz. nihanje nihala z največjo amplitudo, ko se frekvenca vsiljenega nihanja izenači s frekvenco nihala: povzročiti resonanco; posledice, učinek resonance / priti v resonanco; biti v resonanci
2. glasb. ojačenje zvoka zaradi hkratnega nihanja zvočila in telesa, ki lahko niha z isto frekvenco, odzvok: uglasiti struno tako, da nastane resonanca / resonanca tona v ustni votlini
3. knjiž. odmev, odziv: njegova poezija nima resonance v današnjem času
SSKJ²
samohôten -tna -o prid. (ó ōknjiž.
1. spontan: zaslišalo se je samohotno ploskanje; veselje je bilo samohotno / te besede so bile samohoten odziv njenega čustva
2. hoten: samohotna osamljenost; samohotno vplivanje na potek dejanja
3. svojevoljen, samovoljen: samohoten poveljnik / to je bila v marsičem samohotna praksa
● 
knjiž. samohotna pomoč v nesreči prostovoljna; knjiž. prepustiti mošt samohotnemu vrenju naravnemu vrenju
    samohôtno prisl.:
    samohotno so si lastili te pravice; poklical jo je samohotno, brez premišljevanja
     
    knjiž. priprava samohotno uravnava višino temperature avtomatično
SSKJ²
strés1 -a m (ẹ̑)
odziv organizma na škodljive (zunanje) vplive: tako delo povzroča strese; zdravljenje motenj, ki nastanejo zaradi stresa
SSKJ²
šók -a in šòk šôka m (ọ̑; ȍ ó)
1. med. zelo močen odziv organizma na hujšo telesno poškodbo, na duševni pretres: ponesrečenec je doživel šok; motnje v krvnem obtoku, dihanju in drugi znaki šoka / biti v šoku / psihični šok kot posledica duševnega pretresa; travmatski šok kot posledica hujše telesne poškodbe; živčni šok katerega glavna motnja je v delovanju osrednjega živčevja
// psiht. tak odziv organizma, povzročen umetno: pripraviti duševnega bolnika na šok; zdravljenje s šokom / inzulinski šok
2. veliko presenečenje, osuplost: taki prizori vzbudijo pri gledalcih šok / dogodek je bil zanjo šok; v prid. rabi:, pog. šok soba soba za intenzivno nego
Število zadetkov: 54