Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
bívolji bívolja bívolje pridevnik [bívolji] ETIMOLOGIJA: ↑bivol
Pleteršnik
bljuváti, bljúvam, bljújem, vb. impf. sich erbrechen, speien; bljuvati se mu hoče, es ist ihm brecherlich, Cig.; — ogenj b., Feuer speien.
Celotno geslo Frazemi
bòb Frazemi s sestavino bòb:
bòb iz krópa pobírati, bòb ob sténo metáti, bòb v sténo metáti, íti bòb iz krópa pobírat, kàj je [kot] bòb ob sténo, kàj je [kot] bòb v sténo, rêči bôbu bòb, vsè je [kot] bòb ob sténo, vsè je [kot] bòb v sténo
SSKJ²
bóbnati -am nedov. (ọ̑)
1. udarjati, igrati (na) boben: bobnar bobna; preh. bobnati koračnico
// z enakomernim udarjanjem povzročati votle glasove: dež bobna na šipe, po pločevinasti strehi; bobnati s prsti po mizi
2. preh., star. ob bobnanju naznanjati: birič je bobnal, da bo popoldne dražba
// slabš. vsepovsod razglašati: bobnala je novico po vsej vasi
    bobnajóč -a -e:
    bobnajoči bobnarji; knjiž. bobnajoči (topniški) ogenj bobneči
SSKJ²
bobnéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. dajati močne, zamolkle glasove: sod bobni; zemlja bobni pod koraki; brezoseb. v zemlji je votlo bobnelo
// bobneč se hitro premikati: reka bobni čez jez; skale bobnijo v dolino / prst je bobnela po krsti bobneče udarjala
2. slabš. vzneseno, a vsebinsko prazno govoriti: govornik bobni z odra
    bobnèč -éča -e:
    vlak je bobneč zdrvel čez most; bobneč slap; bobneče besede, fraze
    ♦     voj. bobneči ogenj močno streljanje iz vseh vrst artilerijskega orožja
SSKJ²
bóčen -čna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na bok: nositi bočni nož; bočna lega telesa / bočna deska, ploskev; bočna stran ladje / bočno parkiranje, pristajanje
// prihajajoč s strani, z boka: bočni napad je uspel; bočni veter / poskrbeti za bočno kritje pehote
♦ kor. bočni korak plesni korak v levo ali v desno; navt. bočna luč zelena in rdeča navigacijska luč na ladjah; voj. bočni ogenj ogenj iz orožja, postavljenega bočno na smer obrambe ali napada
    bóčno prisl.:
    v drugo vozilo je trčil bočno
Celotno geslo Sinonimni
bòj bôja m
1.
spopad nasprotnikov, navadno oboroženihpojmovnik
SINONIMI:
borba, zastar. bor3
2.
prizadevanje za dosego določenega namenapojmovnik
SINONIMI:
borba, ekspr. bitka, knj.izroč. borjenje
3.
spopad oboroženih sil ene države z oboroženimi silami države, ki napadepojmovnik
SINONIMI:
oboroženi boj, vojaški spopad, borba, star. bojevanje, ekspr. bojni hrup, pesn. bojni krik, zastar. bor3, ekspr. krvavi boj, ekspr. krvavi spopad, ekspr. morija, publ. oboroženi obračun, voj. oboroženi spopad, voj. ogenj
GLEJ ŠE: bojevati se, bojevati se, bojevati se, bojevati se, umiranje
Pleteršnik
bọ̑lji, i. bọ̑ljši, I. adj. compar. besser; na bolje se je obrnilo, es hat sich zum Besseren gewendet; čim več, tem bolje, je mehr, desto besser; (v) boljši kup, wohlfeiler; — II. adv. bolje (boljše), besser; bolje gospodari nego sem mislil; bolniku je bolje, dem Kranken geht es besser; — = bolj: hudič ogenj še bolje podneti, Trub.; bolje prav, Kast.
Celotno geslo Frazemi
bráda Frazemi s sestavino bráda:
bráda zráste [kómu pri čém], brúndati v brádo, dajáti kàj na brádo, dáti kàj na brádo, gósti v brádo, hahljáti se v brádo, hihitáti se v brádo, iméti brádo, iméti [žé] brádo, kàj z brádo, kózja brada, kózja bráda, Matjáževa bráda, momljáti v brádo, mrmráti v brádo, prodájanje na brádo, prodáti na brádo, smehljáti se v brádo, viséti za brádo, zabrúndati v brádo, zamrmráti v brádo, zgódba z brádo
Pleteršnik
brizgáč, m. 1) "kdor brizga, kadar se gasi ogenj", der Löschmann, Levst. (Nauk); — 2) der Spritzwurm, (holothuria tubulosa) Erj. (Ž.); brizgači, Holothurien, Cig. (T.).
SSKJ²
brízgati -am nedov. (ȋ)
1. teči, iztekati v močnem curku: kri brizga iz žile / mleko je v glasnih curkih brizgalo v posodo; voda brizga iz cevi
2. hitro se razprševati: iskre brizgajo na vse strani; slap pada in kapljice brizgajo; pren., ekspr. domislice kar brizgajo iz njega
3. preh. v močnem curku izpuščati kaj tekočega: brizgati belež na steno; brizgati vodo v ogenj, sodavico v kozarec
// z brizganjem močiti, vlažiti: brizgati goreče ostrešje
♦ teh. brizgati plastične mase pod pritiskom spravljati plastično maso v kalup za določen izdelek
    brizgajóč -a -e:
    na vse strani brizgajoča brozga; brizgajoče pene
    brízgan -a -o:
    brizgan omet
    ♦     gastr. brizgani krofi krofi iz testa, ki se brizga na pekač
Pleteršnik
br̀st, bŕsta, brstà, m. 1) die Baumknospe; cvetni, listni b., die Blüten-, die Blattknospe, Tuš. (B.); — 2) der Trieb; b. pognati, Dalm.; coll. die Triebe: obrezani mladi pritlikavci veliko novega brsta poženejo, Pirc; deblom veje odžagati, brst oklestiti in ga v butarice podelati, Ravn. (Abc.)-Valj. (Rad); brsta je zagrabil in ga na ogenj nese, Ravn.
SSKJ²
bŕstje -a s (r̄)
1. več brstov, brsti: v bukovih gozdovih se že odpira brstje; vse brstje je pozeblo; cvetno brstje; pren., knjiž. vzklilo je prvo brstje ljubezni
2. zastar. suhljad, dračje: vrgel je na ogenj suhega brstja
SSKJ²
brúhati -am nedov. (ū ȗ)
1. izmetavati iz želodca: ponesrečenec bruha; bruhati žolč
// s kašljanjem izmetavati kri iz pljuč: spet je bruhal kri; pren., ekspr. bruhati kletve, psovke
2. s silo izmetavati v velikih količinah: ognjenik bruha; dimniki bruhajo saje / ob dveh bruha tovarna množice delavcev; pren., ekspr. topovi bruhajo smrt na mesto
● ekspr. bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami
3. nepreh. s silo udarjati na dan: voda bruha izpod skale; pren. besede ji bruhajo iz ust
    bruhajóč -a -e:
    bruhajoč vulkan
Pravopis
brúhati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; brúhanje (ú ȗ; ȗ) kaj ~ kri; poud. bruhati na koga/kaj Strojnice ~ajo (ogenj) na sovražnika |streljajo|; ~ ~ nasprotnika ogenj |silovito ga napadati|; Ognjenik je začel ~; Ponesrečenec ~a
Celotno geslo Frazemi
brúhati Frazemi s sestavino brúhati:
brúhati kot vídra, brúhati na kóga ôgenj in žvêplo, brúhati žólč
Pleteršnik
brúhati, brȗham, vb. impf. 1) auswerfen, speien; kri b., Blut speien, Cig., Jan.; gora ogenj bruha, C.; kletve b., Flüche ausstoßen, BlKr.; — 2) mit Auswurf husten, C.; tako bruha, da je strah, C.; — 3) hervorbrechen, hervorströmen, Jan.; voda črez most bruha, C.
SSKJ²
bržé prisl. (ẹ̑)
nar. z večjo verjetnostjo, prej: Vera je bila vsa žareča od razigranosti; a ogenj v njenih očeh je bil bržé hudičkov nego angelčkov (L. Kraigher)
SSKJ²
búhati -am nedov. (ū ȗ)
1. s silo in z zamolklim glasom udarjati na dan: iz dimnika buhajo oblaki isker; ogenj buha skozi odprtino
// ekspr. s silo se zadevati ob kaj: veter buha v okna
2. preh., zastar. suvati, dregati: mimogrede so ga buhali v rebra
● ekspr. topovi buhajo zamolklo streljajo
Pravopis
búhati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; búhanje (ú ȗ; ȗ) Ogenj ~a iz odprtine; poud. Topovi ~ajo |zamolklo streljajo|; star. buhati koga v kaj ~ sošolca v rebra suvati; poud. buhati v koga/kaj Veter ~a ~ obraz |se s silo zadeva|
Število zadetkov: 840