Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pravopis
grmáden -dna -o (ȃ) ~e kope oblakov grmadaste
grmádni -a -o (ȃ) ~ ogenj
grmádnost -i ž, pojm. (ȃ)
Celotno geslo Etimološki
gūgati -am in -ljem nedov.
Pleteršnik
hleniti,* -nem, vb. pf. 1) plötzlich hervorleuchten: solnce je hlenilo skozi oblake, Ravn.-Cig., Rib.-M., Notr.-C.; — 2) nogo h., sich den Fuß verstauchen, Nov.; noga se hlene = se zvrne, C.; — 3) schlagen: h. koga z bičem, Z.; da le hlenem (kresnem), imam ogenj, Z.; — pravilneje menda: hliniti, nem.
Pleteršnik
hrmẹ́ti, -ím, vb. impf. brausen, sausen, C.; slap, ogenj hrmi, Z.; hrmeli so naprej, Bes.; kadar v oblakih hrmi, bati se je toče, jvzhŠt.
Celotno geslo Pohlin
Hromik [hrómik] samostalnik moškega spola

bog ognja

Celotno geslo Frazemi
húdi Frazemi s sestavino húdi:
húda prêde kómu/čému, tá je [pa] húda
Celotno geslo Frazemi
igráti se Frazemi s sestavino igráti se:
igráti se s kóm kot máčka z míšjo, igráti se skriválnice [s kóm/čím], igráti se slépe míši [s kóm/čím], igráti se z ôgnjem, igráti se z žívci kóga, igráti se z življênjem, igráti se z življênji
Celotno geslo Pohlin
iskra [ískra] samostalnik ženskega spola

iskra

Pleteršnik
iskráti, -ȃm, vb. impf. Funken sprühen, funkeln, Jarn., Mur., Cig.; = i. se, Z.; ogenj se iskra, Dol.; solza se iskra v očeh, SlN.; na bilju se rosa iskra, Zv.
Celotno geslo Pohlin
iskreti se [iskrẹ́ti se iskrím se] nedovršni glagol

oddajati iskre; iskriti se

Celotno geslo Pohlin
iskrica [ískrica] samostalnik ženskega spola
  1. iskrica
  2. rastlina marjetica, LATINSKO: Bellis perennis
Celotno geslo Frazemi
íti Frazemi s sestavino íti:
beséda gré kómu težkó iz úst, beséda gré kómu težkó z jezíka, do žívega gré kómu kàj, dóber glás gré o kóm/čém, fànt, kákršnih gré dvanájst na dúcat, gré kot Ílija, gré kot šembílja, in karavána gré dálje, íti bòb iz krópa pobírat, íti čému do dnà, íti gôr k Jánezu, íti [hudíču] v rìt, íti k hudíču, íti k vrágu, íti kàkor po lóju, íti kàkor po ólju, íti kàkor tát, íti kómu kàj adíjo, íti kómu na jétra, íti kómu na lím, íti kómu na límanice, íti kómu v pást, íti kot Elíja, íti kot namázano, íti kot po máslu, íti kot po žnórci kàj, íti kot po žnóri kàj, íti kot svéže žémlje, íti kot vróče žémlje, íti kot vróče žémljice, íti med ángelčke, íti med krilátce, íti na bóben, íti na jók in sméh kómu, íti na kóga/kàj kot múha na méd, íti na kopríve, íti na lépše, íti na lím, íti na mínus dvá déci, íti na nòž, íti na róko kómu, íti na rováš kóga/čésa, íti na strán, íti na vsè ali nìč, íti na žívce kómu, íti od Póncija do Piláta, íti okóli ríti v žèp, íti po copátah, íti po zlù, íti pod nòž, íti pod odêjo, íti pod rúšo, íti pod vlák, íti pred mátičarja, íti pred oltár s kóm, íti prek(o) trúpel, íti proti tóku, íti rákom žvížgat, íti rákom žvížgat in ríbam góst, íti rákom žvížgat in žábam góst, íti rákovo pót, íti ríčet píhat, íti s kúrami spát, íti s trebúhom za krúhom, íti se Francóza, íti se skriválnice [s kóm/čím], íti se slépe míši [s kóm/čím], íti [túdi] na kônec svetá, íti v Canósso, íti [v denár] kot méd, íti [v denár] za méd, íti v dím, íti v fránže, íti v horizontálo, íti v Kanóso, íti v korák s čásom, íti v korák s kóm/čím, íti v kŕtovo deželo, íti v léta, íti v lúknjo, íti v ôgenj za kóga, íti v Pánčevo, íti v pást, íti v [prodájo] kot méd, íti v [promèt] za méd, íti v ríčet, íti v stáro želézo, íti v trí pírovske, íti v uhó, íti v ušésa, íti v vás h kómu, íti v žéhto, íti z glávo skozi zíd, íti z lévo rôko v désni žèp, íti za kóga po kôstanj v žerjávico, íti [za kóm] kot ôvca [za ôvnom], íti za nóhte kómu, íti za nósom, íti za račún brez krčmárja, kàj gré v uhó, kàj gré v ušésa, krí je šlà kómu v glávo, lasjé so šlì pokônci kómu, naj gré tá kélih trpljênja mímo, pójdi [hudíču, vrágu] v rìt, pójdi(te) se solít, pójdi(te) v ríčet, za stólček gré kómu, zvonôvi gredó v Rím
SSKJ²
izgoréti -ím dov., izgôrel (ẹ́ í)
1. prenehati goreti: sveča je izgorela; pren., ekspr. bes v njem je izgorel
 
ekspr. izgoreti od hrepenenja izčrpati se, oslabeti; ekspr. kar izgorela bi od sramu zelo me je sram
// pesn. prenehati žareti: zarja je izgorela / sonce je izgorelo za gorami
2. ekspr., v zvezi z v, za izčrpati se zaradi (pre)velike prizadevnosti, vneme: izgorela je za svoje otroke; izgorel je za revolucijo; izgorel je v dobroti
    izgôrel tudi izgorèl in izgorél -éla -o:
    izgorel ogenj; izgorele oči / izgoreli ljudje; 
prim. zgoreti
Pravopis
izgorévati -am nedov. -ajóč, -áje; izgorévanje (ẹ́) Ogenj počasi ~a; poud. ~ od hrepenenja |izčrpavati se, slabeti|; poud. izgorevati za koga/kaj ~ ~ domovino |se izčrpavati|
SSKJ²
izgrísti -grízem dov. (í)
z grizenjem odstraniti: miši so izgrizle sredico iz kruha / ekspr. srce bi ti izgrizla; pren. ogenj je izgrizel polena
 
knjiž., ekspr. bolezen jo je izgrizla izčrpala, uničila; ekspr. izgrizli so ga iz službe s prikritim, zahrbtnim delovanjem so dosegli, da je bil odpuščen
// z grizenjem narediti, izoblikovati: ose so izgrizle luknjo v hruško; prim. zgristi
SSKJ²
izkresáti -kréšem dov., izkrêši izkrešíte; izkrêsal (á ẹ́)
v zvezi z ogenj, iskra z močnim tolčenjem, udarjanjem ob kaj trdega povzročiti nastanek ognja, iskre: izkresati iskro; s kresilom je izkresal ogenj; pren., ekspr. izkresati iskrico ljubezni v kom
SSKJ²
izžgáti -žgèm dov., izžgál (á ȅ)
1. z ognjem poškodovati, uničiti: ogenj mu je izžgal oči
// knjiž. z vročino uničiti: sonce je izžgalo travo
2. narediti, izoblikovati z žarečim predmetom: izžgati drevak; s cigareto izžgati luknjo v papir
3. med. uničiti tkivo z razžarjeno, segreto iglo: izžgati divje meso, rano
    izžgán -a -o:
    izžgan čoln; izžgane oči; polja so izžgana od sonca / ekspr. od mrzlice je ves izčrpan, izžgan
Celotno geslo Frazemi
jábolko Frazemi s sestavino jábolko:
ádamovo jábolko, Éridino jábolko, jábolko razdôra, jábolko spóra, jábolko sváde, spórno jábolko, tŕgati jábolko z drevésa spoznánja, ugrízniti v kíslo jábolko, utŕgati jábolko z drevésa spoznánja, zagrísti v kíslo jábolko
Pleteršnik
jȃr 2., jára, adj. heftig, grimmig, zornig, Cig., Jan.; jara kača, Meg.-Mik., C.; Živi ogenj, jari žerec i. t. d. (tako pastirji okoli ognja pojo), Pjk. (Črt.); jara peč, heißer Ofen, Z.
Celotno geslo Pohlin
ješa [jẹ́ša] samostalnik ženskega spola

ognjišče

Število zadetkov: 840