Zadetki iskanja
- 1. lov. odsekano se oglašati, rukati: jelen, srnjak beči
- 2. star. beketati: ovce bečijo
- 1. oglašati se s kratkim, rezkim glasom: pes, ščene bevska; lisica bevska; pren. mitraljezi so bevskali
- 2. slabš. zadirčno govoriti s kom: kar naprej bevska name
- bevskajóč -a -e: ukazovati z bevskajočim glasom
- 1. oglašati se z enakomerno tresočim se glasom: čebela, muha brenči / preh. gredoč si je brenčal pesem mrmraje pel
// dajati živalskemu brenčanju podoben glas: kolovrat brenči; zvonec na vratih je ostro brenčal; brezoseb. v glavi mu je kar brenčalo od teh dogodkov; pren. še vedno mu brenčijo v ušesih njene besede - 2. brenčeč letati: čebele brenčijo od cveta do cveta; komar mi brenči okoli ušes; pren. take misli so mu brenčale po glavi
- 3. pog. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: štirinajst let ji je, pa že brenči; na stara leta je začel brenčati / za Janezom brenči
- brenčé: brenče letati
- brenčèč -éča -e: brenčeč glas; brenčeča vrtavka
- 1. oglašati se z nizkim, mrmrajočim glasom: medved zadovoljno brunda / možakar je brundal sam pri sebi / basi so brundali in violine pele
- 2. ekspr. z govorjenjem, mrmranjem izražati nevoljo, nesoglasje: kar naprej sitnari in brunda
- 3. preh. mrmraje peti: brundati (si) pesem
- brundajóč -a -e: jezno brundajoč se ga je medved ognil
- 1. ekspr. v tankem, močnem curku iztiskati slino skozi zobe: kadil je in bzikal rjavo slino po tleh
- 2. nepreh. oglašati se z brenčečim ali sikajočim glasom: komarji bzikajo
// slabš. mnogo, hrupno govoriti: sosede so ceketale ves dan
- cipkajóč -a -e: škrjanček se oglaša s cipkajočim glasom
// slabš. govoriti, pripovedovati: kaj cmevkaš?
- cmevkajóč -a -e: cmevkajoče besede
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 8
- Naslednja »