Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
zrígati se -am se dov. (ȋ) prenehati se oglašati z glasom i-a: mula se ni premaknila, dokler se ni zrigala
● nizko zrigal je nekaj nerazumljivega krčevito rekel, povedal; prim. izrigati
SSKJ
zumljáti -ám nedov. (á ȃ) oglašati se z glasom zum: čebele, čmrlji zumljajo
SSKJ
zvŕstoma prisl. (ȓ) knjiž. povrsti: zvrstoma klicati imena; zvrstoma se oglašati
// v vrsti, v vrstah: stopali so zvrstoma
SSKJ
žágati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. s potegovanjem žage sem in tja ali z njenim premikajočim se listom
    1. a) delati kose, dele: žagati les, marmor, železo; žagati ploh; žagati z motorno žago; ročno žagati / žagati sneg z vrvjo / žagati drevesa, drogove z žaganjem podirati; žagati veje ob deblu z žaganjem odstranjevati
    2. b) oblikovati, delati: žagati deske, letve / žagati drva z žaganjem pripravljati
  2. 2. ekspr. premikati lok sem in tja: violinist žaga po strunah / žagati violino, na violino premikajoč lok igrati
  3. 3. slabš. monotono igrati: orkester je žagal; violina žaga / žagati simfonijo, skladbo
  4. 4. oglašati se z rezkimi, monotono ponavljajočimi se glasovi: kobilice, škržati žagajo / nekje žaga sinička
  5. 5. ekspr. rezko, monotono smrčati: če leži na hrbtu, žaga; sosed na postelji je celo noč žagal
  6. 6. pog. prizadevati si odstaviti, odpustiti koga: žagati direktorja / žagati vlado
    ●     žagati komu stolček ogrožati komu službeni položaj; nar. žagati vodo črpati s premikanjem ročaja črpalke; pog. take žaga, da se valjamo od smeha pripoveduje take šale; ekspr. žagajo si vejo, na kateri sedijo ogrožajo si (družbeni) položaj, materialno osnovo; ob sobotah ne žagamo ne opravljamo žagarske dejavnosti, žagarskih storitev
    ♦     etn. babo žagati šega ob koncu zimske dobe, da se prežaga lutka iz slame in cunj
    žagajóč -a -e: žagajoča pesem škržatov
    žágan -a -o: žagana veja
    ♦     les. žagani furnir furnir, izdelan z žaganjem; žagani les les, izdelan z žaganjem hlodovine
SSKJ
žéja -e ž (ẹ́) 
  1. 1. občutek potrebe po pijači: žeja je postajala vedno večja; občutiti žejo; potešiti, potolažiti, pregnati, ekspr. pogasiti si žejo s čajem; huda, ekspr. peklenska žeja / ekspr.: začela se jim je oglašati žeja postajali so žejni; žeja ga muči zelo je žejen; umira od žeje / piti vodo za žejo za potešitev žeje
  2. 2. pomanjkanje pijače, tekočine: vojaki so umirali od lakote in žeje; usta so suha od žeje
  3. 3. ekspr., s prilastkom močna želja po čem: imeti žejo po resnici, znanju; potešiti si žejo po zemlji / žeja po maščevanju
SSKJ
žežnjáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr.  
  1. 1. oglašati se z neizrazitimi, ž-ju podobnimi glasovi: v travi žežnjajo žuželke
  2. 2. nerazločno govoriti: na dvorišču so žežnjale ženske
    // vsebinsko prazno govoriti: nekaj jim je žežnjal o poroki / žežnjati obljube
SSKJ
žgoléti -ím nedov. (ẹ́ í) 
  1. 1. oglašati se s prijetnimi, visokimi glasovi, spreminjajoč višino: ptiči so žgoleli na vejah / slavec, škrjanec, taščica žgoli
    ●     ekspr. kar naprej žgoli neke popevke s prijetnim, visokim glasom poje, prepeva
  2. 2. ekspr. s prijetnim, visokim glasom živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: bila je vesela in je neprestano žgolela / ves dan je žgolel v italijanščini govoril
    žgolèč -éča -e: žgoleč ptič; žgoleč smeh
SSKJ
žuboréti -ím nedov. (ẹ́ í) 
  1. 1. dajati rahle, med seboj pomešane glasove, navadno pri toku manjše količine vode: reka, vodomet žubori; prijetno žuboreti / ekspr., z notranjim predmetom potoček žubori svojo pesem / ob robu vasi žubori izvir
    // s prislovnim določilom žuboreč se premikati: rečica žubori po soteski / voda je žuborela v podstavljeno posodo žuboreč padala
  2. 2. ekspr. rahlo, lahkotno se slišati: iz radia je žuborela tiha glasba; od vsepovsod je žuborela človeška govorica
  3. 3. ekspr. živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: ljudje so se sprehajali med stojnicami in žuboreli
    // živahno, lahkotno se oglašati: v stari češnji so žuboreli ščinkavci
    žuborèč -éča -e: voda je žuboreč pljuskala ob breg; sedeti ob žuborečem potoku
SSKJ
žužljáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr.  
  1. 1. oglašati se z neizrazitimi, ž-ju podobnimi glasovi: v hlevu žužljajo brenclji
    // dajati tem glasovom podoben glas: vretena so žužljala / potok enolično žužlja
  2. 2. nerazločno govoriti: žužljal je nekaj nerazumljivega
    // vsebinsko prazno govoriti: na kratko povej, kar misliš, in ne žužljaj toliko
SSKJ
žužnjáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr.  
  1. 1. oglašati se z neizrazitimi, ž-ju podobnimi glasovi: na travniku žužnjajo žuželke
    // dajati tem glasovom podoben glas: kolovrat žužnja / voda v potoku žužnja
  2. 2. nerazločno govoriti: v sobi so žužnjali otroci
    // vsebinsko prazno govoriti: kar naprej je nekaj žužnjal / kaj žužnjaš, tiho bodi
SSKJ
žvížgati -am nedov. (í) 
  1. 1. s pihanjem skozi odprtino med ustnicami povzročati visoke, ostre glasove: naučil se je žvižgati; šel je po cesti in žvižgal; tiho, veselo žvižgati / žvižgati znano pesem / žvižgati na piščalko; žvižgati skozi prste
  2. 2. z žvižganjem dajati znamenja: žvižgati prijatelju, psu; sošolec žvižga pod oknom / žvižgati za dekleti
  3. 3. dajati visoke, ostre glasove: lokomotiva, piščalka žvižga; brezoseb. v sapniku mu je žvižgalo piskalo
    // oglašati se s takimi glasovi: gamsi žvižgajo; v grmovju je žvižgal kos
  4. 4. ekspr. dajati žvižganju podobne glasove: ostra burja je žvižgala okoli vogalov; zunaj žvižga veter / bič je žvižgal skozi zrak; krogle so žvižgale nad njihovimi glavami
    // povzročati žvižganju podobne glasove: žvižgati s šibo po zraku
  5. 5. ekspr. z žvižganjem izražati nezadovoljstvo, zlasti nad gledališko, filmsko predstavo: gledalci so začeli žvižgati; žvižgati govorniku
    ●     ekspr. tako boste plesali, kot bom jaz žvižgal tako boste delali, ravnali, kot bom jaz hotel; star. znal je žvižgati v dva cepa dvoglasno; ekspr. vse njegovo prizadevanje je šlo rakom žvižgat (in ribam gost) je bilo zaman, brez uspeha; ekspr. kmalu bi bili šli vsi rakom žvižgat (in ribam gost) bi umrli, se ubili; ekspr. videti travo rasti in slišati planke žvižgati videti in slišati stvari, ki jih v resnici ni
    žvížgati se pog., s smiselnim osebkom v dajalniku  (ne) biti mar: služba se mu žvižga; žvižga se mu, kaj bodo rekli
    žvižgáje: granate so žvižgaje udarjale v zemljo
    žvižgajóč -a -e: šel je naprej, žvižgajoč svojo pesem; žvižgajoči udarci bičev
SSKJ
žvrgoléti -ím nedov. (ẹ́ í) 
  1. 1. oglašati se s prijetnimi, visokimi glasovi, spreminjajoč višino: v parku so žvrgoleli ptiči; veselo žvrgoleti / slavec, ščinkavec, škrjanec žvrgoli / preh., ekspr. ptica žvrgoli svojo pesem poje
  2. 2. ekspr. s prijetnim, visokim glasom živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: čakajoč nanj, je ves čas žvrgolela / njen smeh je nagajivo žvrgolel / večkrat je morala žvrgoleti to težko arijo peti
    žvrgolé: žvrgole se škrjanec dviga proti nebu
    žvrgolèč -éča -e: žvrgoleč škrjanec; žvrgoleče govorjenje
Število zadetkov: 152