Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
bávkati -am nedov. (ȃ) lov. na kratko se oglašati: v dolini bavka preplašen srnjak; lisjak bavka
SSKJ
bečáti -ím nedov., béči in bêči; béčal in bêčal (á í) 
  1. 1. lov. odsekano se oglašati, rukati: jelen, srnjak beči
  2. 2. star. beketati: ovce bečijo
SSKJ
beketáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) oglašati se z glasom be: jagnje otožno beketa; lačne ovce beketajo v staji
SSKJ
bévkati -am tudi bévčem nedov. (ẹ̑) oglašati se s kratkim, visokim glasom: pes plaho odskakuje in bevka; lisica bevka
SSKJ
bévskati -am tudi bêvskati -am nedov. (ẹ̑; ȇ) 
  1. 1. oglašati se s kratkim, rezkim glasom: pes, ščene bevska; lisica bevska; pren. mitraljezi so bevskali
  2. 2. slabš. zadirčno govoriti s kom: kar naprej bevska name
    bevskajóč -a -e: ukazovati z bevskajočim glasom
SSKJ
blečáti -ím nedov., bléči in blêči; bléčal in blêčal (áí) lov. v stiski ali strahu se oglašati: srna bleči
SSKJ
bléjati -am nedov. (ẹ̄) oglašati se z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom: koze, ovce, telički blejajo; žalostno blejati
SSKJ
bleketáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) oglašati se z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom: ovce bleketajo; žalostno bleketati
SSKJ
bókati2 -am nedov. (ọ́ ọ̑) lov. na kratko se oglašati: srna boka
SSKJ
brenčáti -ím nedov., brénči in brênči; brénčal in brênčal (á í) 
  1. 1. oglašati se z enakomerno tresočim se glasom: čebela, muha brenči / preh. gredoč si je brenčal pesem mrmraje pel
    // dajati živalskemu brenčanju podoben glas: kolovrat brenči; zvonec na vratih je ostro brenčal; brezoseb. v glavi mu je kar brenčalo od teh dogodkov; pren. še vedno mu brenčijo v ušesih njene besede
  2. 2. brenčeč letati: čebele brenčijo od cveta do cveta; komar mi brenči okoli ušes; pren. take misli so mu brenčale po glavi
  3. 3. pog. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: štirinajst let ji je, pa že brenči; na stara leta je začel brenčati / za Janezom brenči
    brenčé: brenče letati
    brenčèč -éča -e: brenčeč glas; brenčeča vrtavka
SSKJ
brúndati -am nedov. (ȗ) 
  1. 1. oglašati se z nizkim, mrmrajočim glasom: medved zadovoljno brunda / možakar je brundal sam pri sebi / basi so brundali in violine pele
  2. 2. ekspr. z govorjenjem, mrmranjem izražati nevoljo, nesoglasje: kar naprej sitnari in brunda
  3. 3. preh. mrmraje peti: brundati (si) pesem
    brundajóč -a -e: jezno brundajoč se ga je medved ognil
SSKJ
búkati -am nedov. (ú) redko močno, zamolklo se oglašati: bobnarica buka v močvirju; živina buka
SSKJ
bzíkati -am nedov. (ī) 
  1. 1. ekspr. v tankem, močnem curku iztiskati slino skozi zobe: kadil je in bzikal rjavo slino po tleh
  2. 2. nepreh. oglašati se z brenčečim ali sikajočim glasom: komarji bzikajo
SSKJ
ceketáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) oglašati se z glasom ck: srake ceketajo
// slabš. mnogo, hrupno govoriti: sosede so ceketale ves dan
SSKJ
ciciríkati -am nedov. (ī) oglašati se z glasom ciciri: gozdni jereb cicirika / ptički cicirikajo
SSKJ
cípkati -am nedov. (ȋ) oglašati se z glasom cip: sinice cipkajo po drevju
    cipkajóč -a -e: škrjanček se oglaša s cipkajočim glasom
SSKJ
cmévkati -am nedov. (ẹ̑) oglašati se s kratkimi, visokimi glasovi, navadno tožečimi: otrok šibko cmevka / pes boječe cmevka
// slabš. govoriti, pripovedovati: kaj cmevkaš?
    cmevkajóč -a -e: cmevkajoče besede
SSKJ
críčati -am nedov. (ȋ) redko oglašati se z glasom cri: povsod je tema, le muren še criča
SSKJ
críkati -am nedov. (ī) oglašati se z glasom cri: kobilice crikajo v senu
SSKJ
crlíkati -am nedov. (ī) oglašati se z visokim, žvižgajočim glasom: jerebica, lastovica, sinica crlika
Število zadetkov: 152