goréči -a -e prid.
1. ki gori in daje svetlobo: Liki gorécsa ſzvejcsa KŠ 1754, 253; okoli gorécse szvecse letala KAJ 1870, 8; ſzte nej priſztoupili kgorécsemi ognyi KŠ 1771, 695; Dečák goréčo žveplenico táhiti BJ 1886, 9; ſze prikáse zgorecſim plaménom SM 1747, 15; kak gorécse ſzvejcse BKM 1789, 157; Gorécsi áldovje ſzo ſze ti nej dopadnoli KŠ 1771, 688; Naj bodo vaſe ledevjé opáſzane i ſzvejcse gorécse KŠ 1771, 688; je vecs od vſzej gorécsi ftiſsani áldovov KŠ 1771, 142; pren. On je bio gorécsi i ſzvetécsi poſzvejt KŠ 1771, 281; liki edna velika gora zognyom gorécsa je vr'zena KŠ 1771, 781; Nyih táo bode vmlaki zognyom i 'zveplom gorécsoj KŠ 1754, 75; vſterom ſze nebéſza gorécsa raſzpiſztijo KŠ 1771, 723; vgaſziti morete vſze gorécse ſztreile toga hidicſa SM 1747, 27
2. ki se pojavlja z veliko intenzivnostjo: Lübim te oh gorécsa lübav KM 1783, 3; gorécse, i Vſze mogoucse lübéznoſzti KM 1790, 108; Za ono gorécso Lübav KM 1783, 58; na gorécse 'selejnye moremo ſze pobüditi KMK 1780, 53; na gorécſo lübéſznoſzt med vſzemi nami SM 1747, 50; po gorécsi molitvaj vſzega hüdoga korenyé vö ſztrejbim KŠ 1754, 239
Zadetki iskanja
Prekmurski
Prekmurski
Prekmurski
nèprestàno prisl. neprestano, stalno: Ino potom v-'sarkom ognyi nepresztano goreti KM 1783, 286; Niki pojbár, ki je na ednoj gnezdo, ono je nepreſztano ſcsukao KM 1790, 18; Tú'sni sze z tem potroustamo ka bos v nébi nepresztano KOJ 1845, 130; ali záto szta nepresztrano delala AI 1875, br. 1, 7; Roditelje moro szkrblivi bidti, ka deca naj nepresztano v-sôlo hodi AI 1875, kaz. br. 6; Mraz je nepresztrano trpo AIP 1876, br. 2, 8
Prekmurski
ògen tudi ògenj -a m
1. ogenj: Ignis Ogyen KMS 1780, A8b; A7; Ali donok t’i ocsiveſzno poká'sem, ka je tou nej ogen KM 1790, 38; Jeszte ogeny i voda KOJ 1845, 102; liki je nemogoucse gorejnye i ſzvetloſzt od ognya odloucsiti KŠ 1771, 444; Od ognja, glási gosla se boji [volk] AI 1878, 9; Ár ſzo nalo'zili ogyen KŠ 1771, 427; On na te neverne dá de'zd'ziti 'zarjo, ogen TA 1848, 9; zláto, stero ſze po ognyi probálie SM 1747, 29; Szprávoga [krüha] zmele i zvodé pri ognyi na jejſztvino pecsenoga KŠ 1754, 202; Liki ſze pa ſzpoberé te koukol i zognyom ſze ze'zgé KŠ 1771, 45
2. požar: Ogen, povouden, ſzláp, tocsa KŠ 1754, 177; Gda ogen vſze zesgé vinej, Liki tou Peter pise KŠ 1754, 271; Csi ogen, ali vojszka, Vzeme nám vſze blágo BKM 1789, 10; Csi ogen, nepriátel Vzeme nam vſze blágo BRM 1823, 5; V-Kalocsi 30-toga mésnyeka 14 vör trplevsi ogen 122 hrámbov zapelio AI 1875, kaz. br. 8; Ogen je i vu stanico ségno i vse na pepél pôžgao BJ 1886, 9; gda szo oni goriposztavili nouve, prisztojne, ino od ognya zavarvane KOJ 1845, 6; I vsaki se je paščo ognya gasiti BJ 1886, 9
3. obstreljevanje: V-Hercegovini prászke ogen escse nê vgaszeni AI 1875, kaz. br. 3
4. strela: ſcsés, naj povejmo, da ogyen doli ide od nébe, i pogibi je KŠ 1771, 201
5. velika duhovna moč: Ognya krſzt ſze pa zové Sz. Düjh KŠ 1754, 185; Ka ſze na Kriſztuſa, fundamentum vöre, czimpra, ogyen vardene KŠ 1771, 494; on bode váſz krſztsávao vSzvétom Dühi, i vognyi KŠ 1771, 10; Med nevoule i trplejnya ognyom KŠ 1754, 146; Oh Boug naj ſze z-ognyom tvojega Sz. Dühá zsgémo KM 1783, 11
6. pekel, večno trpljenje: Csrv ynihov ne merjé, i ogen nyihov ſze ne vgaſzi KŠ 1754, 145; Vnouge moke i mántre, ſtere düso i tejlo mantrájo, ſze ogen zovéjo KŠ 1754, 145; naj naſz od peklénſzkoga ognya oſzlobodi KŠ 1754, 146; vrejden bode gehenſzkoga ognya KŠ 1771, 15; Dabi ſze ti oſzloboudo, Od grejha Ino ognya vekivecsna BKM 1789, 66; k’e ſzo vu ogen peklenſzki, vſze isle na ſzkvarjenye SM 1747, 67; Bole je ſze vrcsi vu gehenno vu nevgaſſeni ogen KŠ 1754, 146; odite od mené, prekléti, vu ogyen vekivecsni KŠ 1771, 86; Dén, Vſterom hüde na ogyen, Oſzoudi Boug BKM 1789, 19; záto je potrebno vognyi vám goreti SM 1747, 84; bojte ſze pa bole toga, ſteri more i düſo i tejlo pogibiti vu ognyi peklénſzkom KŠ 1771, 33; Grozi ſze i zognyom KŠ 1754, 25; Gde je tá ſzmrt .. Zognyom i 'zveplom gorécsoj mlaki KŠ 1754, 144; pleve pa ze'zgé znevgáſenim ognyom KŠ 1771, 10
1. ogenj: Ignis Ogyen KMS 1780, A8b; A7; Ali donok t’i ocsiveſzno poká'sem, ka je tou nej ogen KM 1790, 38; Jeszte ogeny i voda KOJ 1845, 102; liki je nemogoucse gorejnye i ſzvetloſzt od ognya odloucsiti KŠ 1771, 444; Od ognja, glási gosla se boji [volk] AI 1878, 9; Ár ſzo nalo'zili ogyen KŠ 1771, 427; On na te neverne dá de'zd'ziti 'zarjo, ogen TA 1848, 9; zláto, stero ſze po ognyi probálie SM 1747, 29; Szprávoga [krüha] zmele i zvodé pri ognyi na jejſztvino pecsenoga KŠ 1754, 202; Liki ſze pa ſzpoberé te koukol i zognyom ſze ze'zgé KŠ 1771, 45
2. požar: Ogen, povouden, ſzláp, tocsa KŠ 1754, 177; Gda ogen vſze zesgé vinej, Liki tou Peter pise KŠ 1754, 271; Csi ogen, ali vojszka, Vzeme nám vſze blágo BKM 1789, 10; Csi ogen, nepriátel Vzeme nam vſze blágo BRM 1823, 5; V-Kalocsi 30-toga mésnyeka 14 vör trplevsi ogen 122 hrámbov zapelio AI 1875, kaz. br. 8; Ogen je i vu stanico ségno i vse na pepél pôžgao BJ 1886, 9; gda szo oni goriposztavili nouve, prisztojne, ino od ognya zavarvane KOJ 1845, 6; I vsaki se je paščo ognya gasiti BJ 1886, 9
3. obstreljevanje: V-Hercegovini prászke ogen escse nê vgaszeni AI 1875, kaz. br. 3
4. strela: ſcsés, naj povejmo, da ogyen doli ide od nébe, i pogibi je KŠ 1771, 201
5. velika duhovna moč: Ognya krſzt ſze pa zové Sz. Düjh KŠ 1754, 185; Ka ſze na Kriſztuſa, fundamentum vöre, czimpra, ogyen vardene KŠ 1771, 494; on bode váſz krſztsávao vSzvétom Dühi, i vognyi KŠ 1771, 10; Med nevoule i trplejnya ognyom KŠ 1754, 146; Oh Boug naj ſze z-ognyom tvojega Sz. Dühá zsgémo KM 1783, 11
6. pekel, večno trpljenje: Csrv ynihov ne merjé, i ogen nyihov ſze ne vgaſzi KŠ 1754, 145; Vnouge moke i mántre, ſtere düso i tejlo mantrájo, ſze ogen zovéjo KŠ 1754, 145; naj naſz od peklénſzkoga ognya oſzlobodi KŠ 1754, 146; vrejden bode gehenſzkoga ognya KŠ 1771, 15; Dabi ſze ti oſzloboudo, Od grejha Ino ognya vekivecsna BKM 1789, 66; k’e ſzo vu ogen peklenſzki, vſze isle na ſzkvarjenye SM 1747, 67; Bole je ſze vrcsi vu gehenno vu nevgaſſeni ogen KŠ 1754, 146; odite od mené, prekléti, vu ogyen vekivecsni KŠ 1771, 86; Dén, Vſterom hüde na ogyen, Oſzoudi Boug BKM 1789, 19; záto je potrebno vognyi vám goreti SM 1747, 84; bojte ſze pa bole toga, ſteri more i düſo i tejlo pogibiti vu ognyi peklénſzkom KŠ 1771, 33; Grozi ſze i zognyom KŠ 1754, 25; Gde je tá ſzmrt .. Zognyom i 'zveplom gorécsoj mlaki KŠ 1754, 144; pleve pa ze'zgé znevgáſenim ognyom KŠ 1771, 10
Prekmurski
oznàniti oznánim dov. oznaniti, razglasiti, sporočiti: tákse je potrejbno oznaniti SM 1747, 199; Oznaniti ſzvojega Sziná KŠ 1771, 558; tou vam Boug oznáni KŠ 1771, 597; oznante Ivani, ſtera vidite KŠ 1771, 189; Naj jo oznánim KŠ 1771, 610; I oznano ſzam nyim imé tvoje KŠ 1771, 324; ki ſzi ſzám po tvojem ſz. Szini oznano KŠ 1771, 818; modrouszti tvoje szi oznáno KOJ 1845, 128; po steroi je nám Bogá oznano, Ki nám je i oznano vaſo lübézen KŠ 1771, 603; Meni je oznano on ſzvojo lübéznoſzt BKM 1789, 311; i idoucsi oznanili ſzo goſzpoudi KŠ 1771, 60; ino szo oznanili, da je okorónanye nevaláno KOJ 1848, 54
oznàniti se oznánim se
1. razodeti se: Ár dén poká'ze; kaj ſze vu ognyi oznáni KŠ 1771, 495; prosnye vaſe ſze naj oznánijo pri Bougi KŠ 1771, 599; i rama Goſzpodnova komi ſze je oznánila KŠ 1771, 309; Bo'za rejcs ſze je znouvics nám oznánila BKM 1789, 5
2. oznaniti se, sporočiti se: Gda bi sze tou po Országi oznanilo KOJ 1848, 70; Tüdi sze oznani, csi szo steri vözbriszani KOJ 1845, 93
oznànivši -a -e ko je oznanil: Oznanivſi ſzvo moucs BKM 1789, 17; oznanovsi veliki zgübicsek AIP 1876, br. 2, 1
oznánjeni -a -o oznanjen, razglašen: zdaj je pa oznanyena tim ſzvétim KŠ 1771, 605; Csi je pa kaj oznanyeno KŠ 1771, 520; nema ednoga Szvécza z-csüdami oznanyenoga KOJ 1845, 79; vöre med vſzejmi poganmi oznanyene KŠ 1771, 486; Nasim lutheránom je tüdi vola bila taki na oznányeno vörvajnszko Potrplejnye molitvárnice szi goriposztaviti KOJ 1848, 115
oznàniti se oznánim se
1. razodeti se: Ár dén poká'ze; kaj ſze vu ognyi oznáni KŠ 1771, 495; prosnye vaſe ſze naj oznánijo pri Bougi KŠ 1771, 599; i rama Goſzpodnova komi ſze je oznánila KŠ 1771, 309; Bo'za rejcs ſze je znouvics nám oznánila BKM 1789, 5
2. oznaniti se, sporočiti se: Gda bi sze tou po Országi oznanilo KOJ 1848, 70; Tüdi sze oznani, csi szo steri vözbriszani KOJ 1845, 93
oznànivši -a -e ko je oznanil: Oznanivſi ſzvo moucs BKM 1789, 17; oznanovsi veliki zgübicsek AIP 1876, br. 2, 1
oznánjeni -a -o oznanjen, razglašen: zdaj je pa oznanyena tim ſzvétim KŠ 1771, 605; Csi je pa kaj oznanyeno KŠ 1771, 520; nema ednoga Szvécza z-csüdami oznanyenoga KOJ 1845, 79; vöre med vſzejmi poganmi oznanyene KŠ 1771, 486; Nasim lutheránom je tüdi vola bila taki na oznányeno vörvajnszko Potrplejnye molitvárnice szi goriposztaviti KOJ 1848, 115
Prekmurski
pèčti pečém nedov.
1. peči: Pecsti Sütni KM 1790, 94; Pecsti Sütni KM 1790, 95; Vu kühnyi pečéjo BJ 1886, 7
2. povzročati bolečino: moj kri'z noſziti, Cſi me gli kak ſté pecsé BKM 1789, 317; z-rázlocsnimi kaſtigami, ſtere ſzo ga jáko pekle KM 1790, 54
3. žgati, močno greti: Pecsé lêtesno szunce KAJ 1870, 16
pèčti se pečém se peči se: Eti ſze bogátecz pecsé KM 1783, 296
pèčeni -a -o
1. pečen: Csi li je zmele i zvodé pecseni KŠ 1754, 202; Szprávoga [kruha] zmele i zvodé pri ognyi pecsenoga KŠ 1754, 202; Oni ſzo pa poudali nyemi eden táo pecsene ribe KŠ 1771, 257; je nej kopüna pecsenoga bio vtégno kostati KOJ 1848, 91
2. boleč, žgan od vročine: I pecseni ſzo lidjé zvelikov vrocsinov KŠ 1771, 794
1. peči: Pecsti Sütni KM 1790, 94; Pecsti Sütni KM 1790, 95; Vu kühnyi pečéjo BJ 1886, 7
2. povzročati bolečino: moj kri'z noſziti, Cſi me gli kak ſté pecsé BKM 1789, 317; z-rázlocsnimi kaſtigami, ſtere ſzo ga jáko pekle KM 1790, 54
3. žgati, močno greti: Pecsé lêtesno szunce KAJ 1870, 16
pèčti se pečém se peči se: Eti ſze bogátecz pecsé KM 1783, 296
pèčeni -a -o
1. pečen: Csi li je zmele i zvodé pecseni KŠ 1754, 202; Szprávoga [kruha] zmele i zvodé pri ognyi pecsenoga KŠ 1754, 202; Oni ſzo pa poudali nyemi eden táo pecsene ribe KŠ 1771, 257; je nej kopüna pecsenoga bio vtégno kostati KOJ 1848, 91
2. boleč, žgan od vročine: I pecseni ſzo lidjé zvelikov vrocsinov KŠ 1771, 794
Prekmurski
peklénski -a -o prid. peklenski: nai nam vrág peklénszki neskódi ABC 1725, A6b; Ja, peklénſzki krics BKM 1789, 453; naj naſz od peklénſzkoga ognya oſzlobodi KŠ 1754, 146; ki bi z peklénſzkoga vragá la'zmi vmárjali KŠ 1771, 833; Odküp moj i plácsa peklénſzkoga skripanya KM 1783, 121; Ino jálnoszti peklénszka vrága, Doubili ſzmo ſzi ſzkvárjenye BKM 1789, 45; ki ſzi ſzpeklénſzke temnicze vunka oſzlobodil SM 1747, 67; ké ſzo vu ogen peklénſzki, vſze isle SM 1747, 67; ké ſzo vu ogen peklénſzki, vſze isle SM 1747, 67; i vpeklénſzki ogen ne ſzpádnemo KŠ 1754, 117; I na peklénszko ſzkvarjenyé Czuknoti od nébe KŠ 1754, 249; ſteri more i düſo i tejlo pogibiti vu ognyi peklénſzkom KŠ 1771, 33; ſtero ſztoji vmántri peklénſzkoj KŠ 1754, 75; Tomi nebode skoudo, Ni peklénſzki serezje BKM 1789, 99; i vráta peklénſzka jo ne premorejo KŠ 1754, 132; i vráta peklénſzka jo ne premorejo KŠ 1771, 54; Varmo ſze záto od merej'z peklénſzki KŠ 1754, 118; ſze more vſzako koleno nakleknoti, tih i peklénszkih KM 1783, 174
Prekmurski
pogibìti tudi pogübìti -ím dov.
1. pogubiti, uničiti, zapraviti: ſteri more i düſo i tejlo pogibiti vu ognyi peklénſzkom KŠ 1771, 33; Eden je právdedávecz, ki je zmo'zen zdr'zati i pogübiti KŠ 1771, 752; Pogübis la'zcze TA 1848, 5; Tát ne pride, nego naj pogibi KŠ 1771, 300; Ono Vrága obláda, i ſzmrt pogibi BKM 1789, 50; Grêh vász nepogübi BRM 1823, 8; ka dobroga gláſza z-naſſim hüdim 'ſitkom ne pogibimo KM 1796, 67; Düſno zvelicsanye da ne pogibite BKM 1789, 189; Oni szami szebé pogübijo KAJ 1848, 10; Priſao ſzi, da bi náſ pogübo KŠ 1771, 177; szo ga tudi nadigávali, ka nebi szvojo düso pogübo KOJ 1845, 61; Ár ſzam nej divojsztva pogibila KM 1783, 230; Pokárao szi pogane, pogübo te neverne TA 1848, 7; ka je i pamet pogübo KM 1790, 76; Vnogo Angyelov je Bo'so miloſcso pogübilo KMK 1780, 10; Sz-tákſim tálom ſzta pogübila ſzvojo nekrivicsnoſzt KM 1796, 7; Ár ſzi je obládo, moucs ſzo pogübili BKM 1789, 311; Szmrt je ſzmrtyom pogübo BKM 1789, 102
2. ubiti, umoriti: Vſzegavejcs ga je ſteo pogibiti KM 1796, 58; vnouge je dáo ovak pogübiti KOJ 1848, 16; Jezuſa bi pa pogübili KŠ 1771, 94; gde bi Hunyadia brscsasz poganje pogübili KOJ 1848, 55; Kráo pogübo je lüdomorcze one KŠ 1771; Dózsa Gyüria szo med grozovitnimi mántrami pogübili KOJ 1848, 17
pogibìti se -ím se pogubiti se, uničiti se: da ſze pogibi edna kotrig tvoji KŠ 1771, 16; ne pogibimo ſze KŠ 1771, 535; i poſzoude ſze pogibijo KŠ 1771, 29
pogübévši -a -e ko je pogubil, uničil: pogübévsi ednoga z-obilnov rokov dajovitnoga csloveka AI 1875, kaz. br. 8
pogibléni tudi pogübléni -a -o
1. pogubljen: Ali jaſz, oh nevolni i pogibléni Szin KŠ 1754, 225; ni pogibléni nepriáteo vrág nám ne dá pocsinka KŠ 1771, 839; Za mé pogiblénoga, Csleka na ſzmrt ide BKM 1789, 69; Ne razmim jasz, pogübleni KAJ 1848, 101; natúra naſſa takje pogüblena TF 1715, 19; ſterie mené pogüblénoga csloveka oſzloboudo TF 1715, 22; mené pogüblénoga odküpo KŠ 1754, 98; ki náſz je obéſzelo, Pogübléne lidi BKM 1789, 40; i od kács ſzo pogübleni KŠ 1771, 509; Nej ſzo pogübleni BRM 1823, 5
2. izgubljen: nej ſzam poſzlan, nego kpogiblénim ovcz hi'ze Izraelſzke KŠ 1771, 51; ka ſzi mené pogüblénoga ſziná gori prijao KM 1783, 152; Mi ſzmo rávno tak, liki te pogübléne ovczé KŠ 1771, 834; iscſi gori pogüblene ovcſicze KM 1783, 117
pogibléni -a -o sam. pogubljeni: Ár je záto priſao Szin cslovecsi, naj zdr'zi to pogibléno KŠ 1771, 59
1. pogubiti, uničiti, zapraviti: ſteri more i düſo i tejlo pogibiti vu ognyi peklénſzkom KŠ 1771, 33; Eden je právdedávecz, ki je zmo'zen zdr'zati i pogübiti KŠ 1771, 752; Pogübis la'zcze TA 1848, 5; Tát ne pride, nego naj pogibi KŠ 1771, 300; Ono Vrága obláda, i ſzmrt pogibi BKM 1789, 50; Grêh vász nepogübi BRM 1823, 8; ka dobroga gláſza z-naſſim hüdim 'ſitkom ne pogibimo KM 1796, 67; Düſno zvelicsanye da ne pogibite BKM 1789, 189; Oni szami szebé pogübijo KAJ 1848, 10; Priſao ſzi, da bi náſ pogübo KŠ 1771, 177; szo ga tudi nadigávali, ka nebi szvojo düso pogübo KOJ 1845, 61; Ár ſzam nej divojsztva pogibila KM 1783, 230; Pokárao szi pogane, pogübo te neverne TA 1848, 7; ka je i pamet pogübo KM 1790, 76; Vnogo Angyelov je Bo'so miloſcso pogübilo KMK 1780, 10; Sz-tákſim tálom ſzta pogübila ſzvojo nekrivicsnoſzt KM 1796, 7; Ár ſzi je obládo, moucs ſzo pogübili BKM 1789, 311; Szmrt je ſzmrtyom pogübo BKM 1789, 102
2. ubiti, umoriti: Vſzegavejcs ga je ſteo pogibiti KM 1796, 58; vnouge je dáo ovak pogübiti KOJ 1848, 16; Jezuſa bi pa pogübili KŠ 1771, 94; gde bi Hunyadia brscsasz poganje pogübili KOJ 1848, 55; Kráo pogübo je lüdomorcze one KŠ 1771; Dózsa Gyüria szo med grozovitnimi mántrami pogübili KOJ 1848, 17
pogibìti se -ím se pogubiti se, uničiti se: da ſze pogibi edna kotrig tvoji KŠ 1771, 16; ne pogibimo ſze KŠ 1771, 535; i poſzoude ſze pogibijo KŠ 1771, 29
pogübévši -a -e ko je pogubil, uničil: pogübévsi ednoga z-obilnov rokov dajovitnoga csloveka AI 1875, kaz. br. 8
pogibléni tudi pogübléni -a -o
1. pogubljen: Ali jaſz, oh nevolni i pogibléni Szin KŠ 1754, 225; ni pogibléni nepriáteo vrág nám ne dá pocsinka KŠ 1771, 839; Za mé pogiblénoga, Csleka na ſzmrt ide BKM 1789, 69; Ne razmim jasz, pogübleni KAJ 1848, 101; natúra naſſa takje pogüblena TF 1715, 19; ſterie mené pogüblénoga csloveka oſzloboudo TF 1715, 22; mené pogüblénoga odküpo KŠ 1754, 98; ki náſz je obéſzelo, Pogübléne lidi BKM 1789, 40; i od kács ſzo pogübleni KŠ 1771, 509; Nej ſzo pogübleni BRM 1823, 5
2. izgubljen: nej ſzam poſzlan, nego kpogiblénim ovcz hi'ze Izraelſzke KŠ 1771, 51; ka ſzi mené pogüblénoga ſziná gori prijao KM 1783, 152; Mi ſzmo rávno tak, liki te pogübléne ovczé KŠ 1771, 834; iscſi gori pogüblene ovcſicze KM 1783, 117
pogibléni -a -o sam. pogubljeni: Ár je záto priſao Szin cslovecsi, naj zdr'zi to pogibléno KŠ 1771, 59
Prekmurski
Prekmurski
pri predl. z mest.
1. pri, za izražanje bližine osebi ali kraju, kjer se kaj dogaja: tam ſzidi pri Bogi ocſi TF 1715, 22; nai ono pri náz ſzvéto boude TF 1715, 27; Ár ti szi pri meni ABC 1725, A8b; tam szedi pri Boghi Oczi ABC 1725, A5a; Ona je bila od potsétka pri Bogi SM 1747, 11; mér mámo pri Bougi KŠ 1754, 136; pri ognyi na jejſztvino pecsenoga KŠ 1754, 202; I tou rejcs ſzo zdr'zali pri ſzebi KŠ 1771, 129; i vmiloſcsi pri Bougi KŠ 1771, 172; ár je brezi vöre nemogoucse prijétnomi biti pri Bougi KMK 1780, 5; Pri Stampari Sieſz Jó'zef Jánoſi KMS 1780, A; Pomocsnik je pri vász BKM 1789, 9; Pri tebi oſztánemo SŠ 1796, 5; pri etoj poſtenoj hi'si SIZ 1807, 4; Pomocsnik je pri váſz BRM 1823, 5; Pri nacsétki versusa KOJ 1833, 10; Nájde sze v-Körmendini pri Udvary Ferenci KOJ 1845, 1; Ár pri tebi poszvêt nahájamo KAJ 1848, 9; nede prebivao pri tebi te hüdi TA 1848, 5; Pri sztôli je edna deklicska szedêla KAJ 1870, 8; Eto prinasz tüdi gorivzéto nôvo mero szo francusi goriszpravili AI 1875, kaz. br. 6; Na kój more merkati v-stenyê pri tê znaményaj AIN 1876, 8; Pri pênezih je rávno tak bilo AIN 1876, 6; Skoro pri vsakoj hiži jé kühnya BJ 1886, 7
2. za izražanje časa, ko se kaj dogaja: Ka ga je, gda je 'ze pri vrejmeni bio, ſzpiſzao KŠ 1771, 159; Mino je pri czájti SŠ 1796, 110; Pri zacsétki bo'ze slü'zbe BRM 1823, 1; Pannonszke dobroute szo pri etoj priliki ovohali KOJ 1848, 7; Na vécsar, pri hládi veszélo idejo domô KAJ 1870, 133; pri prvoj priliki edno szrno sztrélo AI 1875, kaz. br. 7; ka sze naj na palinko ne navádi, ár eto ga pri cajti zaprávi AIP 1876, br. 5, 7; Pri dnévi se zadržáva v zemlinaj lüknjaj AI 1878, 10; Pri dolleganyi etak molimo BJ 1886, 7
3. za izražanje dejavnosti, udeležbe pri čem: zſterimi ſzo Bogá dicſili pri obcsinſzkoj Bo'zoj ſzlü'zbi BKM 1789, 2; zroke, ſtere je meo Goſzpodin Boug pri naſztávlanyi ſzvétoga hiſtva SIZ 1807, 7; Imén i hvále je vredna pri etom deli ſzkrb BRM 1823, IV; steri bi pri vcsenyej nyim v-knige pokázali KOJ 1845, 10; Rim pri miri püsztécs, nazáj setüje KOJ 1848, 5; Pes je jáko nüclivi, nájmre pri merkanji hiže AI 1878, 8; šteri so roditelom i deci pri deli na pomôč BJ 1886, 10
4. za izražanje kraja: je prebivao vKapernaumi v-tom pri mourji KŠ 1771, 12; Té je, liki drêvo pri járki poszadjeno TA 1848, 3; V Europi se nájde samo, nájmre pri gornjem Gibraltari AI 1878, 7; Henrik fticsar sze 'snyimi vküpvdári pri Merzeburgi KOJ 1848; pren. Tak kakoje mené návcſo, pri ſzvétom Lukácſi Evangeliſti na edenaiſzetom táli TF 1715, 25; kak piſzano jeſzte pri ſzvétom Jánossi SM 1747, 41; Pri Sz. Mátaji na 16. táli tak právi KŠ 1754, 193
1. pri, za izražanje bližine osebi ali kraju, kjer se kaj dogaja: tam ſzidi pri Bogi ocſi TF 1715, 22; nai ono pri náz ſzvéto boude TF 1715, 27; Ár ti szi pri meni ABC 1725, A8b; tam szedi pri Boghi Oczi ABC 1725, A5a; Ona je bila od potsétka pri Bogi SM 1747, 11; mér mámo pri Bougi KŠ 1754, 136; pri ognyi na jejſztvino pecsenoga KŠ 1754, 202; I tou rejcs ſzo zdr'zali pri ſzebi KŠ 1771, 129; i vmiloſcsi pri Bougi KŠ 1771, 172; ár je brezi vöre nemogoucse prijétnomi biti pri Bougi KMK 1780, 5; Pri Stampari Sieſz Jó'zef Jánoſi KMS 1780, A; Pomocsnik je pri vász BKM 1789, 9; Pri tebi oſztánemo SŠ 1796, 5; pri etoj poſtenoj hi'si SIZ 1807, 4; Pomocsnik je pri váſz BRM 1823, 5; Pri nacsétki versusa KOJ 1833, 10; Nájde sze v-Körmendini pri Udvary Ferenci KOJ 1845, 1; Ár pri tebi poszvêt nahájamo KAJ 1848, 9; nede prebivao pri tebi te hüdi TA 1848, 5; Pri sztôli je edna deklicska szedêla KAJ 1870, 8; Eto prinasz tüdi gorivzéto nôvo mero szo francusi goriszpravili AI 1875, kaz. br. 6; Na kój more merkati v-stenyê pri tê znaményaj AIN 1876, 8; Pri pênezih je rávno tak bilo AIN 1876, 6; Skoro pri vsakoj hiži jé kühnya BJ 1886, 7
2. za izražanje časa, ko se kaj dogaja: Ka ga je, gda je 'ze pri vrejmeni bio, ſzpiſzao KŠ 1771, 159; Mino je pri czájti SŠ 1796, 110; Pri zacsétki bo'ze slü'zbe BRM 1823, 1; Pannonszke dobroute szo pri etoj priliki ovohali KOJ 1848, 7; Na vécsar, pri hládi veszélo idejo domô KAJ 1870, 133; pri prvoj priliki edno szrno sztrélo AI 1875, kaz. br. 7; ka sze naj na palinko ne navádi, ár eto ga pri cajti zaprávi AIP 1876, br. 5, 7; Pri dnévi se zadržáva v zemlinaj lüknjaj AI 1878, 10; Pri dolleganyi etak molimo BJ 1886, 7
3. za izražanje dejavnosti, udeležbe pri čem: zſterimi ſzo Bogá dicſili pri obcsinſzkoj Bo'zoj ſzlü'zbi BKM 1789, 2; zroke, ſtere je meo Goſzpodin Boug pri naſztávlanyi ſzvétoga hiſtva SIZ 1807, 7; Imén i hvále je vredna pri etom deli ſzkrb BRM 1823, IV; steri bi pri vcsenyej nyim v-knige pokázali KOJ 1845, 10; Rim pri miri püsztécs, nazáj setüje KOJ 1848, 5; Pes je jáko nüclivi, nájmre pri merkanji hiže AI 1878, 8; šteri so roditelom i deci pri deli na pomôč BJ 1886, 10
4. za izražanje kraja: je prebivao vKapernaumi v-tom pri mourji KŠ 1771, 12; Té je, liki drêvo pri járki poszadjeno TA 1848, 3; V Europi se nájde samo, nájmre pri gornjem Gibraltari AI 1878, 7; Henrik fticsar sze 'snyimi vküpvdári pri Merzeburgi KOJ 1848; pren. Tak kakoje mené návcſo, pri ſzvétom Lukácſi Evangeliſti na edenaiſzetom táli TF 1715, 25; kak piſzano jeſzte pri ſzvétom Jánossi SM 1747, 41; Pri Sz. Mátaji na 16. táli tak právi KŠ 1754, 193
Prekmurski
probálivati se -jem se nedov. preizkušati se: kako je zláto, stero ſze po ognyi probálie SM 1747, 29
Prekmurski
razkadìti se tudi raskadìti se -ím se dov. razkaditi se: Diamant se v ognyi razkadi AI 1878, 54; Szvejt je li, kakti din, Ki ſze hitro raſzkadi BKM 1789, 282
Prekmurski
Prekmurski
segréjvati -am nedov. greti: Kak vſzak dén toplo ſzuncze Szegrejva rodne nyive BKM 1789, 168; Szegrêva, nevu'ziga BRM 1823, 107
segréjvati se -am se greti se: i se rada [mačka] na sunci segreva AI 1878, 9; Ah da bi ſze vnárocsaj Tvoji ſzegrejvao KŠ 1754, 261; Ah da bi ſze vnárocsaj Tvoji ſzegrejvao BKM 1789, 281; Peter i ſzegrejvao ſze je pri ognyi KŠ 1771, 149; i ſzegrejvali ſzo ſze KŠ 1771, 326
segrevajóči -a -e segrevajoč: Nazâ szi na mláde széde ino je Z-perotami szegrêvajôcs pokrije KAJ 1870, 15; Bio je pa 'znyimi Peter ſztojécsi i ſzegrejvajoucsi ſze KŠ 1771, 326
segréjvati se -am se greti se: i se rada [mačka] na sunci segreva AI 1878, 9; Ah da bi ſze vnárocsaj Tvoji ſzegrejvao KŠ 1754, 261; Ah da bi ſze vnárocsaj Tvoji ſzegrejvao BKM 1789, 281; Peter i ſzegrejvao ſze je pri ognyi KŠ 1771, 149; i ſzegrejvali ſzo ſze KŠ 1771, 326
segrevajóči -a -e segrevajoč: Nazâ szi na mláde széde ino je Z-perotami szegrêvajôcs pokrije KAJ 1870, 15; Bio je pa 'znyimi Peter ſztojécsi i ſzegrejvajoucsi ſze KŠ 1771, 326
Prekmurski
vardéjvati -am nedov. preizkušati: Kakda more cslovik ſzebé vardejvati KŠ 1754, 208; obráſz zemlé znáte vardejvati KŠ 1771, 214; vardejvas ona, ſtera ſze razlocsávajo KŠ 1771, 451, gda najmre pobo'znoſzt nyihovo vardejva KMK 1780, 30; i nyega ozmicze vardêvajo szini cslovecse TA 1848, 9; I vſzákſega delo ogyen bode vardejvao KŠ 1771, 495; ſzami ſzebé vardejvajte KŠ 1754, 5; Vardejvajte, ka je vugodno Goſzpodni KŠ 1771, 584; szo ovi malo vardejvali szvojih kmetov deczo KOJ 1845, 18, idem ja vardejvat KŠ 1771, 220
vardéjvati se -am se preizkušati se: ka ſze po ognyi vardejvate na ſzküsávanye vaſe KŠ 1771, 711
vardevajóuči -a -e preizkušajoč: po ognyi dönok vardejvajoucsega, zláta KŠ 1771, 703
verdévani -a -o preskušan, poskušan: Od ruszkoga sztrána je vszakojacski verdêvano bilô, kakda bi sze tô poglavársztvo moglo prôti törki v-boj zmêsati AIP 1876, br. 6, 5
vardéjvati se -am se preizkušati se: ka ſze po ognyi vardejvate na ſzküsávanye vaſe KŠ 1771, 711
vardevajóuči -a -e preizkušajoč: po ognyi dönok vardejvajoucsega, zláta KŠ 1771, 703
verdévani -a -o preskušan, poskušan: Od ruszkoga sztrána je vszakojacski verdêvano bilô, kakda bi sze tô poglavársztvo moglo prôti törki v-boj zmêsati AIP 1876, br. 6, 5
Prekmurski
vö̀topìti se -ím se dov. stopiti se, izločiti: i li sze vu velikom ognyi má 'z-nyé vötopiti KAJ 1870, 85
Število zadetkov: 16
Dostopnost