Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
eléktričen -čna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na elektriko:
a) električni aparati, stroji; električni bojler, štedilnik, zvonec; električni motor; električna ključavnica, ura; električna svetilka; električna cestna železnica / električni stol v Združenih državah Amerike naprava za usmrčevanje obsojencev z električnim tokom; električna blazina blazina z električnim gretjem
b) stroji na električni pogon; električni vžig; električna razsvetljava; električno ogrevanje, varjenje
c) električni generator; električni števec; električni vod; električna napeljava; električno omrežje, stikalo; pog. električna centrala elektrarna
č) električni pojavi, učinki; električna iskra / električni tok; električna energija, napetost
2. naelektren: če steklo drgnemo, postane električno
♦ 
agr. električni pastir žična ograja okoli pašnika, v kateri je električni tok; elektr. električni krog sklenjena pot, po kateri teče električni tok; električni naboj množina elektrine na naelektrenem telesu; električni potencial potencial v električnem polju; električna upornost lastnost snovi, da se upira prevajanju električnega toka; električno polje polje, v katerem delujejo električne sile; glasb. električni instrumenti instrumenti, pri katerih se toni proizvajajo s pomočjo električnih naprav; strojn. dizel-električna lokomotiva lokomotiva z dizel generatorjem in elektromotorji na pogonskih oseh; dizel električna vleka; zool. električni skati s hrbtne strani sploščene morske ribe, ki proizvajajo električno napetost, Torpedinidae
    eléktrično prisl.:
    električno negativen, pozitiven; električno poganjan, zvarjen; ta prostor je mogoče ogrevati edinole električno; sam.:, pog. v službo se vozi z električno s tramvajem
Pravopis
eléktrično nač. prisl. (ẹ̑) ~ negativen; ~ ogrevati prostor |z električno energijo|
SSKJ²
eléktrika -e ž (ẹ̑)
1. energija, tok, ki ju povzročajo elektroni v gibanju: elektrika poganja stroje; elektrika ga je stresla, ubila; ogrevati z elektriko / oblak, poln elektrike / pog.: poravnati račun za elektriko porabljeno električno energijo; odklopili so mu elektriko prekinili dovod električnega toka / publ. v vasi je zasvetila elektrika dobili so električno razsvetljavo; pren., ekspr. ozračje je bilo med razpravo nabito z elektriko
2. napeljava, ki omogoča dobavo električne energije: kraj nima niti vodovoda niti elektrike; elektriko so napeljali do zadnje hribovske vasi
3. fiz. elektrina: negativna, pozitivna elektrika; statična elektrika; torna elektrika
4. veda o pojavih, ki jih povzročajo naelektreni delci v gibanju ali mirovanju: razvoj elektrike v zadnjem stoletju
Pravopis
eléktrika -e ž, pojm. (ẹ̑) ogrevati z ~o |z električno energijo|; prakt.sp.: poravnati račun za ~o za električno energijo; Vse hiše še nimajo ~e |niso priključene na električno omrežje|; fiz. statična ~ elektrina
SSKJ²
gréti grêjem nedov. (ẹ́ ȇ)
1. oddajati, dajati toploto: peč dobro greje; sonce že greje / kožuh, odeja greje varuje, ščiti pred mrazom / brezoseb. zunaj zelo greje je toplo, vroče
// preh. povzročati občutek toplote: ogenj nas je prijetno grel; sonce ga greje v hrbet / vino ga je grelo; pren. greje nas zavest, da smo prav storili
2. preh. delati kaj toplo, segrevati: greti večerjo, vodo; z rokami greje kozarec; greti si roke / greti prostore z električno energijo ogrevati
● 
ekspr. greti gada na prsih izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; star. nenehno namigovanje ga je hudo grelo jezilo, dražilo
    gréti se 
    dobivati toploto: greti se pri ognju, za pečjo; ves dan se greje na soncu / stroj se preveč greje prehitro postaja vroč; pren., ekspr. greje se v njegovi slavi in moči
    grét -a -o:
    bazen z greto vodo
Pravopis
gréti grêjem nedov. grèj/grêj -êjte, -óč; grèl/grél -éla, grét, grét -a; grétje; (grèt/grét) (ẹ́ ȇ) koga/kaj Ogenj, sonce nas ~e; ~ vodo; ~ prostore z električno energijo ogrevati
gréti se grêjem se (ẹ́ ȇ) ~ ~ na soncu; Stroj se preveč ~e segreva
Celotno geslo Vezljivostni G
gréti gréjem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kaj oddajati, dajati toploto, povzročati občutek toplote
Peč in kožuh /skupaj ali posamič, dobro/ grejeta.
2.
kdo/kaj delati koga/kaj topl-ega/-o
Vsak večer (mu) greje kosilo.
Celotno geslo Etimološki
grẹ́ti grẹ̑jem nedov.
Celotno geslo Vezljivostni G
gréti se gréjem se nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj dobivati toploto
/Navadno/ se grejejo /pri ognju/za pečjo/.
SSKJ²
húkati -am nedov. (ȗ)
1. izdihavati zrak in z njim kaj ogrevati: hukati v roke; hukati si v premrle prste; otroci hukajo v zaledenelo šipo
2. oglašati se z glasom hu: čuk, sova huka / parniki so monotono hukali
Celotno geslo Sinonimni
húkati -am nedov.
izdihavati zrak in z njim kaj ogrevati
SINONIMI:
Celotno geslo Pohlin
hukati [hȗkati hȗkam] nedovršni glagol

izdihovati zrak in z njim kaj ogrevatinepopoln podatek

SSKJ²
húškati -am nedov. (ȗ)
1. šumeč hitro, sunkovito se premikati: netopirji huškajo v mraku; izpod grmov so huškali zajci
// ekspr. večkrat hitro, sunkovito se premakniti: sključene postave so huškale po vrtu sem in tja / sence huškajo mimo okna
2. izdihavati zrak in z njim kaj ogrevati: huškati v dlani, v premrle roke
Celotno geslo Etimološki
ȋzba -e ž
Celotno geslo Etimološki
kolofóktar -ja m
Celotno geslo Frazemi
kópje Frazemi s sestavino kópje:
kópja se lómijo, lomíti kópja za kóga/kàj
SSKJ²
kuríti in kúriti -im nedov. (ī ú)
1. delati in vzdrževati ogenj: kuriti z drvmi, s premogom; kuriti na ognjišču, v peči / pastirji so kurili na travniku / kuriti kres, ogenj
// pog. ogrevati, segrevati: sobo bodo kurili; stanovanje kurijo tudi poleti; dobro, slabo kuriti / kuriti parne kotle; v kabinetu si kuri
2. ekspr. hujskati, ščuvati: kar naprej ga je kuril; kuril jih je proti vodstvu
● 
brezoseb., ekspr. kuri ga v čelo ima zelo vroče, razgreto čelo; pog., ekspr. kuril jo je proti domu tekel
    kúrjen -a -o:
    vsi prostori so kurjeni
Celotno geslo Pohlin
kuriti [kurīti kúrim] nedovršni glagol

ogrevati prostor s kurjenjem v peči; kuriti

martínček martínčka samostalnik moškega spola [martínčək]
    1. majhen kuščar rjavkaste ali zelenkaste barve, ki v nevarnosti odvrže rep, da z njim zamoti plenilca; primerjaj lat. Lacerta agilis
    2. ekspresivno kdor se (rad) izpostavlja sončnim žarkom
ETIMOLOGIJA: verjetno iz svetniškega imena Martin - več ...
Pleteršnik
ogrẹ́jati, -am, vb. impf. = ogrevati, Mur.
Število zadetkov: 40