Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
ohladíti -ím dov., ohládil (ī í)
1. narediti kaj hladno, mrzlo: ohladiti vino / nevihta je ohladila ozračje / ohladiti hrano na primerno temperaturo
2. povzročiti občutek hlada: veter mu je ohladil vročo glavo / sladoled jih je ohladil
3. ekspr. pomiriti, zmanjšati: to je nekoliko ohladilo njegovo navdušenje, strast; njegova ljubezen se je že ohladila / jeza se mu še ni ohladila
● ekspr. razgrajačem so ohladili kri v zaporu jih ukrotili; ekspr. ne gani se, sicer te ohladim ubijem; ekspr. ohladiti koga s palico nasilno, grobo ga ukrotiti
    ohladíti se 
    1. postati hladen, mrzel: juha, voda se je že ohladila; brezoseb. zadnje dni se je precej ohladilo / motor se je ohladil
    2. dobiti občutek hlada: skoči v morje, da se ohladiš; v senci so se kmalu ohladili; ohladiti se pod prho
    ●     ekspr. hitro se je ogrel za dekle in hitro se je tudi ohladil nehal čutiti do nje naklonjenost, ljubezen; ekspr. prvi mož se še ni ohladil (v grobu), že se je spet poročila hitro po moževi smrti se je spet poročila
    ohlajèn -êna -o:
    ohlajeno ozračje; ohlajeno prijateljstvo; mleko je ohlajeno na štiri stopinje
Svetokriški
ohladiti -im dov. ohladiti: mu hozhem plazhat, kakor ſi je sashlushil, inu ſi hozhem ſerze ohladiti nedol., potle ga bom s' myram puſtil ǀ vaſhe grosovitnu, inu ſaurashnu ſerze nad mano ohladite vel. 2. mn. ǀ Sakaj neprideio ty Seraphini, de bi s' ſvojmy perutamy ohladili del. mn. m te ſeshgane persy ǀ de bi nyh ſaurashna ſerza ohladili del. mn. m
Celotno geslo Frazemi
pekèl Frazemi s sestavino pekèl:
kot v peklù, [právi] pekèl, vróče kot v peklù
Svetokriški
perut -i ž perut: je bil dall duej veliki peruti tož. dv. ǀ njeh peruti im. mn. ſo te dobra, inu S. della ǀ je lahkejshi pres peruti rod. mn. letejti ǀ eny pak ſe najdeio kateri imaio peruti tož. mn. kakor Shtrauſ ǀ prezej pod peruti tož. mn. ſvoje matere ſe skrijejo ǀ kateriga ti Seraphini na ſuojh perutah mest. mn. noſio ǀ ſo pod perutami or. mn. zhloveske rokè imeli ǀ bi s' ſvojmy perutamy or. mn. ohladili te ſeshgane persy ǀ taku dolgu s'ſvojmy peruti or. mn. tepe, inu piha, dokler s'kusi to ſonzhno gorkuto tu gnesdu ſe vuname ǀ Shtorklam ja ſapovedal, de te mlade imaio tem ſtarom shpisho noſſiti, inu yh s'ſvojmy peruty or. mn. grejti ǀ je Mati tiga Nebeskiga Shenina, pod perutij or. mn. katere ſe nimaio nezh hudiga bati
Celotno geslo eSSKJ
precêjati precêjam nedovršni glagol [precêjati]
    1. ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: cediti
    2. v obliki precejati se ločevati se na trdno in tekočo snov ob pretakanju skozi kaj luknjičastega, mrežastega
    3. v obliki precejati se, ekspresivno prehajati, premikati se kam, navadno počasi, postopoma
      3.1. v obliki precejati se, ekspresivno prehajati, biti zaznaven skozi kaj, navadno počasi, postopoma
    4. v obliki precejati se teči počasi in v manjših količinah; SINONIMI: cediti
    5. ekspresivno delati, da gre kaj skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja
    6. v obliki precejati se, ekspresivno iti skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja
ETIMOLOGIJA: ↑precediti
Celotno geslo Frazemi
rép Frazemi s sestavino rép:
bíti brez gláve in répa, bíti brez répa in gláve, bíti na répu [čésa], brez gláve in répa, brez répa in gláve, iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép, iméti glávo in rép, iméti rèp in glávo, izpúliti hudíču rép, izpúliti vrágu rép, ne iméti ne répa ne gláve, ostáti na répu [čésa], stísniti rép med nóge, stopíti kómu na rép, za míšji rép, znájti se na répu [čésa], zvíti rép med nóge
Svetokriški
sežgan -a prid. sežgan, zažgan: ſa volo njega shivinske nezhiſtoſti je imel shiu ſeshgan im. ed. m biti ǀ shupa je neslana, prata ſeshgana im. ed. ž ǀ grob je bil odpert, inu letu truplu vſe seshganu im. ed. s ǀ na tu ty hudizhi sgineio, inu tiga martviga vſiga seshganiga tož. ed. m ži. leshati puste ǀ resfrishai tudi nasho ſeshgano tož. ed. ž, inu ſuho deshelo ǀ nimash poper, inu ſishganu tož. ed. s vſinie sa dobru predaiat ǀ vſy óſmujeni, inu ſeshgani im. mn. m hodio ǀ golobzy ſo seshgani im. mn. m po dimu deſhè ǀ de bi s' ſvojmy perutamy ohladili te ſeshgane tož. mn. ž persy Upoštevajoč dejstvo, da se nenaglašena predpona za- včasih piše s se- ali ſe-, bi bilo morda za nekatere zglede treba nastaviti zažgan.
Svetokriški
sovražen -žna prid. sovražen: en ſaurashni im. ed. m dol. zhlovek pak je njega nezhiſtiga, inu bolniga ſluril ǀ ta ſaurashna im. ed. ž vojska ſe vſhe perblishuie ǀ nej sadoſti de vſhe tulikain leiſt ta saurashna im. ed. ž vojsKa tèrpi ǀ Judith, katera vſe ſvoje uppajne je v' G. Boga poſtavila, inu ſvoje meſtu od ſaurashniga rod. ed. m mezha tiga Holofernuſa reshila ǀ hozhe skuſi ta ſaurashni tož. ed. m dol. mezh konzhati ǀ sapovej obejſit tiga ſaurashniga tož. ed. m ži. Amana ǀ s' kakorshno visho je on premagal ſvoje Saurashnu tož. ed. s ſerze ǀ vezhkrat je ovarval shpansko deshelo pred to ſaurashno or. ed. ž vojsko teh Samurizou ǀ Ah ſaurashni im. mn. m hudizhy ǀ Ieſt imam tovarshtu, ali drugiga ne, ampak te ſaurashne tož. mn. m, neuſmilene hudizhe ǀ de bi nyh ſaurashna tož. mn. s ſerza ohladili
Število zadetkov: 8